Branka Bezjak
Obtežen jopič lahko odložimo, obsojajoči pogledi, občutki krivde in ovire, s katerimi se srečujejo ljudje z debelostjo, pa ostajajo del njihovega vsakdana. Da to ni izbira temveč bolezen, da se za videzom posameznika skriva marsikaj in da zato z našimi odzivi naredimo tudi veliko krivice, so med drugim razgrnili v razpravi z naslovom Fenomen debelosti: Zakaj ni pomembna le številka na tehtnici.
Dr. Jana Makuc, specialistka interne medicine, zdravnica v Zdravstvenem domu Ravne, je dejala, da se pacientom še zmeraj prevečkrat reče le, da naj manj jedo in se več gibajo. "Zadeve so veliko bolj kompleksne od tega. Vnos hrane različno deluje pri različnih ljudeh, kajti do 70 odstotkov vpliva na našo težo genetska zasnova in še- telesno gibanje ne bi smelo biti na negativni plati tehtnice. Znano je tudi, da tisti, ki so v stresu veliko bolj posegajo po nezdravih prigrizkih," je nanizala.
Zelo neposredno je o svoji izkušnji življenja z debelostjo spregovorila Živa Gornik, po izobrazbi antropologinja. "Ljudje gledajo nate pokroviteljsko, vsak ima natančno predstavo, kaj ti počneš in česa ne. Zanimivo, da pri osebah, ki zbolijo za rakom, takih komentarjev ni. Tudi pri debelosti ni vse samo od tebe odvisno, ne gre le za recept 'manj žri'. Problem je, da zaradi hormonskih in drugih težav lakota nikoli ne utihne. Tudi ko sem študirala, sem stalno obenem mislila na hrano," je dejala. Ta šum, ki je bil zmeraj prisoten, je potihnil, ko je začela jemati določena zdravila. Te pa mora seveda individualno predpisati zdravnik vsakemu pacientu posebej.
Da debelost lahko vpliva na menstrualni cikel, plodnost in presnovno zdravje, je pojasnila dr. Polona Kores Testen, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Estetika Testen. S hormonskimi spremembami se pri ženskah maščoba tudi premakne v predel pasu, kar pa lahko povzroči bolezenske težave. "Ko sem delala v kliniki za neplodnost, mi je bilo zelo težko reči pacientki, da pravzaprav mora shujšati. Vem, da to ni tako enostavno, toda to je bilo izključno z dobrimi nameni. Pri skrbi zase je na sploh pomembno prepoznati tudi možnosti za ukrepanje," dodaja. Dr. Neža Majdič, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, je poudarila, da je bolj kot številka na tehtnici, pomembno, da skrbimo za ohranjanje mišične mase. "To nas dela dolgožive. Pomembno je, da smo sposobne vstati s stola brez opore, da zmoremo stati na nogi eno minuto in podobno. S strogimi dietami si lahko naredimo samo škodo, kajti z njimi mišično maso izgubljamo," je še opozorila.
Da bi ob človeku z debelostjo najprej pomislili, kakšno podporo potrebuje, razumeli, v kakšnih okoliščinah živi, namesto da njegovo bolezen pripisujemo pomanjkanju volje je družba Novo Nordisk na dogodku izvedla izkustveno aktivacijo Občuti breme debelosti. In sicer si je sedem prostovoljk iz občinstva nadelo posebne obtežene jopiče. "Želimo odpirati razpravo o tem, kaj debelost v resnici je, zato si prizadevamo, da bi strokovno obravnavo vedno spremljalo spoštovanje človekovega dostojanstva," je poudarila Sara Došenović, dr.med., direktorica za odnose z javnostmi in društvi bolnikov družbe Novo Slovenija. "Zato se radi pridružimo dogodkom kot je Dan zame, saj v ospredje postavljajo zdravje žensk in vprašanja, ki jih spremljajo v različnih življenjskih obdobjih in da ženske vedo, kam se lahko obrnejo po strokovno pomoč," je še dodala.
Jopič je oblekla tudi doktorica Makuc. "Težje je sesti, se premikati, namestiti na stol. To je seveda samo fizični del tega, iz pogovorov s pacienti pa izvem velik zgodb iz njihovega vsakdanjega življenje in to so grozno žalostne zgodbe. Niti se ne zavedamo, koliko morda tudi sami naredimo škode z našimi odzivi na osebe z debelostjo," je še dodala k svoji izkušnji.
Prostovoljka iz občinstva Iris Primc je še do nedavnega vsak dan nosila več kot deset kilogramov večjo težo. Zaradi stresa je v zadnjem obdobju namreč shujšala, zaradi tega sedaj lažje hodi in se na sploh lažje giba. "Šele danes pa sem se prav zavedla, koliko te kilogrami obremenjujejo fizično, da ne trpiš sami psihično. Ne morem verjeti, da je bilo v jopiču samo dvanajst kilogramov."
"Pri jopičih na zunaj sploh ni videti, kako težki v resnici so. Težo občutiš na ramenih in prsih, da bi se najraje sključil," je povedala tudi Katja Janko Puh, "res je na zelo dober način predstavljeno breme debelosti, ker doživiš šok. Ko pa ljudje doživimo šok, spregledamo. Sedaj bom zagotovo drugače gledala na osebe z debelostjo."
Razpravi in celotni aktivaciji je prisluhnil tudi prim. Mirko Bombek, specialist kardiolog, v pokoju aktiven kot predsednik Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje ter pohvalil razpravo. Tudi on izpostavlja, da imamo do ljudi s prekomerno težo veliko preveč predsodkov. "Gotovo jih velika večina nima namenoma toliko kilogramov, temveč gre za bolezen," pravi. Meni, da bi osebni zdravniki morali v večji meri nagovoriti svoje paciente, jih morda tudi potolažiti ter jih usmeriti v razne programe. Nenazadnje so ti pri Centrih za krepitev zdravja na voljo brezplačno, potrebna je le napotitev zdravnika. Pri Društvu za srce opravljajo tudi meritve krvnih vrednosti in ob tem svetujejo ljudem. "In seveda je treba poudariti, da težav s srčno-žilnimi boleznimi, povišanim krvnim tlakom in drugih nimajo le osebe s prekomerno telesno težo. Velik negativni dejavnik je stres, zato pa sta toliko bolj pomembna počitek in kakovosten spanec," je še dodal.
Dogodek Dan zame 2026: Vitalna v telesu, nepremagljiva v življenju in poslu, je sicer že četrto leto zapored na mariborskem gradu povezal strokovne pogovore, osebne zgodbe in praktične vsebine o zdravju, spanju, prehrani, gibanju, spremembah po 40. letu, dobrem počutju, karieri in življenjskem slogu.
