
Butični Hotel Wada pomeni oživitev zgodovinske lokacije Rimskega vrelca in po 25 letih prinaša novo možnost bivanja na tej lokaciji. O tem smo se pogovarjali z investitorjem, Branetom Dervodelom, ki je s koroško podjetnico, ki je v Avstraliji uspela s podjetjem z eksplozivi za tamkajšnje rudnike, Marjano Dervodel (prej Kaker), bil gonila sila projekta.
Za vas je to odprtje prelomen trenutek? Kaj pričakujete od novega hotela in vsega skupaj?
"Res je prelomen trenutek, ker s tem zaključujemo eno fazo celotnega projekta Rimskega vrelca - in to največjo. Hotel je že nekaj časa v uporabi, tako da se je pokazalo, kateri gostje prihajajo, od kod so, pa ne samo gostje, tudi druge možnosti, prireditve prirejamo, imeli smo že nekaj team buildingov, poroko, kjer se pokažejo vse dobre in slabe strani, nastanitve in hotela."
Zdaj sledi drugi pomemben del, trženje, promocija, kam se boste usmerili, na katere goste boste najbolj ciljali?
"Največ pove to, da imamo gorski spa butični hotel. Ta butičnost je eno od vodil. Računamo na goste, ki se bodo prišli umaknit od vsakodnevne gneče, bodo prišli iskat mir, doživetja v naravi - od kolesarstva, planinarjenja, gore so blizu, skratka to je cilj."
Spominjam se, kako ste prevzela investicijo, skupaj z Marjano, tedaj še Kaker, ste zadovoljni z rezultatom?
"Ja, zdaj je res par let, odkar smo leta 2020 odkupili to posest. Koraki so bili zanimivi, dobri, kavarna se je zelo dobro prijela, športna igrišča so vsak dan polna, tako da ta del obratuje s polno paro. Zdaj zaključujemo izgradnjo hotela, ki je bila vsekakor največji zalogaj, je pa res, da bomo morda zaključili še krajšo fazo, vezano na prostorski načrt, saj nameravamo zgraditi še par glamping hišk. Hotel odpira popolnoma nove možnosti. Mlajši ljudje, ki prihajajo, to spremljajo z zanimanjem, v soseščini se porajajo nove ideje, najbrž to še ni konec, razvoj bo šel naprej in upam v smeri, kot je bilo tu letovišče v času Avstro-Ogrske konec 19. stoletja, mogoče pridemo nekega dne tudi do tega. Seveda ne več mi, ampak mlajši ljudje, ki so se preselili na to območje - in ker jim hotel daje več možnosti za razvoj. Celotna investicija je bila okoli sedem milijonov evrov, od tega 1,8 milijona evropskih sredstev, ostalo iz lastnih."

So bile tudi kakšne ovire, čeri, ki pa ste jih prebrodili med projektom, tudi s sosedi, z novimi lastniki objekta v soseščini ste zdaj našli skupni jezik? Vidite možnosti za sinergijo, slišati je tudi razmisleke razvoja v smeri medicinske ponudbe?
"Absolutno se pogovarjamo, našli smo zelo dober skupni jezik z novimi lastniki. Prihaja do idej, ki so komplementarne z našim hotelom. Upam, da bo zadeva šla naprej, ideje se razvijajo in povečujejo možnosti za razvoj tega območja. Pri gradnji hotela pa je bil vedno tudi ta časovni pritisk. Ker smo delali tudi z evropskimi sredstvi, so nam ta dajala tempo in časovnico, tudi pri materialih in vsem, kar je treba upoštevati, treba je bilo hiteti, spodbujati izvajalce, jim stati za vratom vsak dan - in tudi naš hotel pri tem ni bil izjema."
Koliko ljudi zdaj zaposlujete?
"Zaposlenih imamo 15 ljudi, del v kavarni, drugi v hotelu, v glavnem smo zaposlili kader iz okolice, Korošce, domačine, ki delajo s srcem in dušo na svojih področjih."

Tomaž Ranc





