Aleksander Bortnikov, vodja ruske zvezne varnostne službe (FSB), je konec maja izjavil, da zahodne obveščevalne agencije poskušajo oborožiti nekdanje borce teroristične Islamske države Iraka in Levanta (Isis) kot posredniške sile v vojni proti Iranu. Svoje trditve je predstavil na srečanju obveščevalnih uradnikov iz osmih nekdanjih sovjetskih držav, poroča katarska Al Jazeera.
ZDA so februarja začele premikati na tisoče zaprtih borcev, povezanih z Isisom, iz zaporov na severovzhodu Sirije v Irak. Ta poteza je sledila odločitvi sirskega predsednika Ahmeda Al Šare, da se pridruži koaliciji proti Isisu in ponovno prevzame nadzor nad severovzhodnimi območji, kjer so kurdske sile zadrževale do 9000 borcev. Bortnikov pri tem ni pojasnil, katera zahodna obveščevalna služba naj bi te borce poskušala uporabiti, prav tako ni predstavil nobenih dokazov.
Pomanjkanje dokazov in nadzora nad obveščevalci
Genadij Gudkov, nekdanji častnik KGB in kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina, pravi, da Bortnikove trditve odražajo pomanjkanje nadzora nad varnostnimi agencijami v današnji Rusiji. Poudaril je, da gre zgolj za besede brez dokazov. Gudkov dodaja, da so varnostne agencije ugotovile, da lahko lažejo o čemer koli, "saj jih nihče ne preverja". Bortnikov je sicer v svojih komentarjih tudi ponovil prejšnje trditve FSB, da so zahodne obveščevalne službe ustvarile to oboroženo skupino in usposobile njene borce.
Strokovnjaki močno dvomijo o resničnosti teh izjav. Nikolaj Mitrohin, strokovnjak z Univerze v Bremnu, opozarja, da ruski obveščevalci pogosto interpretirajo informacije tako, da ustrezajo tistemu, kar želi slišati Putin. Ruslan Sulejmanov, raziskovalec pri Centru za nove evrazijske strategije, pa poudarja, da so te trditve precej izmišljene in da trenutno temeljijo predvsem na govoricah.
Geopolitične igre in ustrahovanje sosednjih držav
Nikita Smagin, strokovnjak za rusko-iranske odnose, dopušča možnost stikov med zahodnimi obveščevalci in nekdanjimi borci, vendar meni, da to ne pomeni, da bodo te sile na koncu resnično krenile nad Iran. Smagin opozarja, da te obtožbe verjetno predstavljajo poskus Kremlja, da bi obnovil svoj pešajoči vpliv v nekdanjih sovjetskih republikah. Moskva s takšno retoriko straši sosednje države in se jim hkrati ponuja kot zaščitnica pred domnevno nevarnim Zahodom.
Bortnikov trdi, da bi ti teroristi, če bi jih Zahod rekrutiral, lahko postali orodje za spodkopavanje vpliva in destabilizacijo regije. Kljub temu njegovih trditev niso javno podprli nobeni obveščevalni uradniki iz nekdanjih sovjetskih držav, ki so se udeležili srečanja. Prav tako teh trditev ni izrekel Vladimir Putin. Omeniti velja, da je Bortnikov že oktobra 2025 na podobnem srečanju v Uzbekistanu obtožil britanske obveščevalce, da poskušajo razstreliti ruski plinovod, kar je Združeno kraljestvo takrat označilo za "popoln nesmisel".
