Slovenska senatorka Tatjana Rojc in italijanska poslanka Debora Serracchiani, obe članici italijanske levosredinske Demokratske stranke (PD), sta danes v Trstu predstavili amandma k predlogu novega zakona o volilni reformi, ki bi lahko zagotovil izvolitev predstavnika slovenske skupnosti v Italiji v spodnji dom italijanskega parlamenta.
Amandma sta v odboru za ustavna vprašanja, ki obravnava predlog novega volilnega zakona, na pobudo senatorke Rojc pred dnevi vložila poslanca PD Debora Serracchiani in Gianni Cuperlo.
Rojc je danes na novinarski konferenci na sedežu PD v Trstu po navedbah stranke pojasnila, da italijanska ustava "ne dopušča uvedbe 'rezerviranega sedeža' za predstavnike slovenske manjšine" in da so zato s pomočjo strokovnjakov oblikovali določbo, ki bi lahko spodbudila politične sile, da predstavnikom slovenske manjšine zagotovijo kandidature na izvoljivih mestih.
Če na listi posamezne stranke ne bo v spodnji dom parlamenta neposredno izvoljen noben kandidat iz vrst slovenske manjšine, amandma predvideva, da bo namesto zadnjega izvoljenega postal poslanec kandidat iz vrst slovenske manjšine na isti listi.
Po besedah senatorke Rojc so ta večdelni sistem oblikovali po sistemu, ki je predviden za ladinsko skupnost v Trentinskem-Zgornje Poadižju, omogočil pa bi zaščito slovenske manjšine, ne da bi se spremenilo število sedežev, ki pripadajo Furlaniji - Julijski krajini.
Izrazila je upanje, da bo tudi nova slovenska vlada spodbudila vlado premierke Georgie Meloni.
Serracchiani je medtem amandma izpostavila kot "stresni test za desnosredinsko koalicijo, ki je veliko govorila o odprtosti do slovenske skupnosti in trdila, da bo razmislila o volilnem zakonu". Ocenila je sicer, da za novim volilnim zakonom "ne stoji želja po zagotavljanju stabilnosti, temveč po pridobitvi polnih pooblastil".
Cuperlo pa je v videoposnetku izpostavil, da je bilo zastopstvo slovenske manjšine v italijanskem parlamentu doslej "prepuščeno dobri volji strank". Glede amandmaja je opozoril, da je večina zahtevala njegov umik, a poudaril, da "bodo boj v poslanski zbornici vodili do konca", so še sporočili iz PD.
Poslanska zbornica bo o predlogu zakona predvidoma glasovala v prvi polovici julija, nato ga bo obravnaval še zgornji dom italijanskega parlamenta, senat.
Razprava o predlogu zakona o reformi volilnega sistema, ki jo koalicija pod vodstvom premierke Meloni želi uveljaviti še pred iztekom mandata, se je v italijanskem parlamentu začela konec marca. Predlog predvideva izključno proporcionalni sistem, v katerem bi koalicija, ki osvoji več kot 40 odstotkov glasov, poleg tega v obeh domovih parlamenta prejela dodatne sedeže. S tem bi si koalicija zagotovila večino v parlamentu. Nov volilni sistem bi lahko izboljšal možnosti Meloni za ponovno izvolitev prihodnje leto.
Sedanji volilni zakon v Italiji ne omenja zastopstva predstavnikov slovenske manjšine v parlamentu. Da poskrbi za olajšano zastopstvo tako v poslanski zbornici kot v senatu, Italijo zavezuje 26. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji iz leta 2001, a to vprašanje po 25 letih še ostaja odprto.
