Ameriški predsednik Donald Trump že vrsto let uporablja ostre in žaljive besede za novinarke, ki mu postavljajo neprijetna vprašanja in izpodbijajo njegove trditve. Kljub ponavljajočim se izpadom mediji in njihovi vodje to vedenje pogosto prenašajo v imenu profesionalnosti, piše The Guardian.
Trumpove tarče so pogosto ženske, ki poročajo o ameriški politiki in se redno pojavljajo na televizijskih zaslonih. Lani je na primer novinarki Bloomberga Catherine Lucey ob vprašanju o primeru Epstein dejal: "Tiho, svinja." Podobno je napadel novinarko televizije CNN Kaitlan Collins, ki jo je označil za "koruptivno" in trdil, da ima v očeh sovraštvo. Konec preteklega tedna je med intervjujem za mrežo NBC napadel Kristen Welker, jo označil za "pokvarjeno ali neumno", ji pokroviteljsko rekel "draga" in na koncu predčasno zapustil snemanje.
Zgodovina tovrstnih napadov sega že v čas njegove prve predsedniške kampanje. Leta 2015 je po prvem republikanskem soočenju o takratni voditeljici Fox News Megyn Kelly dejal, da ji "teče kri iz oči in od vsepovsod drugod". Čeprav pogosto žali tudi moške kolege, se zdi, da do novinark goji posebno obliko sovraštva. Ostrih besed ne prihrani niti za novinarke tiskanih medijev; novinarko New York Timesa Maggie Haberman na družbenih omrežjih večkrat označi za "črva".
Potreba po novi medijski strategiji
Kolumnistka Margaret Sullivan opozarja, da dosedanji pristop medijev ne deluje. Novinarji in njihovi uredniki nimajo pravega odgovora na te napade in jih preprosto tolerirajo. Welkerjeva je med zadnjim intervjujem vztrajno zahtevala dokaze za Trumpove trditve o prirejenih volitvah, a ga je ob tem nenehno in spoštljivo naslavljala z "gospod", medtem ko jo je on prekinjal in žalil. Javnost si zasluži jasne odgovore, zato mediji potrebujejo boljšo strategijo, ki vključuje tri ključne elemente.
Prvi korak k izboljšanju intervjujev je takojšnja uporaba zvočnih ali video posnetkov preteklih izjav. Ko novinarji Trumpa neposredno soočijo z njegovimi lastnimi besedami, mu otežijo izmikanje in prevzamejo nadzor nad pogovorom. Na primer, ko je Welkerjeva omenila njegove obljube, da ne bo začenjal novih vojn, je on to preprosto zanikal. V takšnih trenutkih morajo imeti novinarji pri roki posnetek in mu ga predvajati.
Neposredno soočenje in prekinitev intervjujev
Drugi korak zahteva ostrejše in bolj neposredno soočenje z lažmi. Mediji morajo prenehati obravnavati Trumpa kot običajnega politika, ki se občasno zmoti. Tretji in najbolj drastičen ukrep je prekinitev intervjuja, ko predsednik nadaljuje z lažmi ali začne žaliti. Pri tem morajo novinarji javnosti in predsedniku jasno povedati razlog. Povedati morajo, da intervju končujejo, ker ne bodo dovolili širjenja neresničnih trditev.
Uredništva se seveda bojijo izgube dostopa do predsednika. V današnjem tekmovalnem medijskem okolju ekskluzivni intervjuji prinašajo gledanost in dobiček.
