Ameriški predsednik Donald Trump, danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen so sporazum podpisali ob robu 81. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Dogovor predvideva širitev ameriške vojaške navzočnosti na strateško pomembnem arktičnem otoku, ki je avtonomno ozemlje Danske. "To bo dolgoročen, fantastičen odnos," je ob podpisu dejal Trump, ki je tik pred tem končal govor pred Generalno skupščino. V govoru je med drugim dejal, da bodo ZDA na Grenlandiji postavile dve pomembni vojaški oporišči. "Nemudoma bomo začeli postopek razvoja velike vojaške prisotnosti na primernih lokacijah. Zgradili bomo dve veliki vojaški bazi," je dejal Trump. Šlo naj bi za ponovno odprtje nekdanje ameriške baze Narsarsuaq na jugu Grenlandije ter vzpostavitev ameriške navzočnosti v Mestersvigu na vzhodni obali, kjer trenutno deluje danska vojaška postojanka.
Besedilo sporazuma ni bilo javno objavljeno. ZDA imajo trenutno na Grenlandiji eno aktivno vojaško oporišče, in sicer oporišče vesoljskih sil Pituffik na severozahodu otoka. Ima pomembno vlogo pri radarskem nadzoru in protiraketni obrambi. Ameriška vojaška prisotnost temelji tudi na obrambnem sporazumu z Dansko iz leta 1951, ki Washingtonu daje široke pravice glede vojaških dejavnosti na otoku. Frederiksen je ob podpisa dogovora poudarila pomen dolgoročnega sodelovanja, krepitve Nata in evropske varnosti, medtem ko je Nielsen dejal, da sporazum upošteva interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem sodelovanju. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor opisal kot zaščito pred naraščajočim kitajskim vplivom na strateško pomembnem območju. Po njegovih besedah sporazum nima roka veljavnosti in ZDA omogoča gradnjo toliko vojaških objektov, kolikor bo potrebno. Dogovor predvideva tudi skupno preverjanje prihodnjih tujih naložb ZDA in Danske. Rubio je dejal, da želijo s tem preprečiti situacijo, ko bi tuje vojske sicer zavrnili, vendar pa bi tuja podjetja nadzorovala pomembna pristanišča ali zemljišča. Sporazum naj bi tudi okrepil vlogo Nata pri varnosti Arktike.
Dogovor predstavlja preobrat po več mesecih napetosti zaradi Trumpovih izjav o Grenlandiji, ko je večkrat grozil celo z možnostjo vojaškega prevzema otoka, kar je sprožilo napetosti z Dansko in drugimi evropskimi zaveznicami.
