Svet z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Cene nafte so poskočile za kar 25 odstotkov, potem ko so ključne države proizvajalke zmanjšale črpanje, vojna v Iranu pa se nevarno širi. Hormuška ožina ostaja zaprta, kar povzroča hude zastoje v dobavnih verigah. Vlade po vsem svetu zdaj hitijo s sprejemanjem nujnih ukrepov, da bi zaščitile potrošnike in preprečile zlom gospodarstev. Finančni ministri skupine G7 tako že razpravljajo o skupnem sproščanju nujnih naftnih rezerv, poroča Reuters.
Južna Koreja, ki kar 70 odstotkov nafte uvozi z Bližnjega vzhoda, se je odzvala izjemno ostro. Predsednik Lee Jae Myung je napovedal, da bo država prvič po skoraj tridesetih letih omejila cene goriv. Prebivalce je pozval, naj ne kupujejo goriva iz panike. Dejal je tudi, da kriza predstavlja veliko breme za njihovo gospodarstvo. Tudi Japonska, ki je skoraj povsem odvisna od bližnjevzhodne nafte, že pripravlja državno skladišče naftnih rezerv na morebitno sprostitev zalog.
Drugod po Aziji države prav tako uvajajo drastične ukrepe. Vietnam je odpravil uvozne carine na goriva, Bangladeš je zaprl univerze, da bi varčeval z elektriko, Kitajska pa je že prejšnji teden rafinerijam naročila, naj ustavijo izvoz goriv.
Popoln vihar na energetskih trgih
Trg doživlja popoln vihar, opozarjajo analitiki. Zmanjšanje proizvodnje s strani zalivskih držav in dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine krepita pesimizem glede hitrega okrevanja. Irak je proizvodnjo na svojih glavnih južnih naftnih poljih zmanjšal za 70 odstotkov na 1,3 milijona sodov na dan. Kuvajt je prav tako začel zmanjševati črpanje in razglasil višjo silo. Bahrajnsko podjetje Bapco Energies je po napadu na njihov rafinerijski kompleks ustavilo določene operacije in prav tako razglasilo višjo silo. Katar, ki velja za drugega največjega izvoznika utekočinjenega zemeljskega plina, je že ustavil izvoz.
Analitiki napovedujejo, da bosta morala kmalu proizvodnjo zmanjšati tudi Združeni arabski emirati in Savdska Arabija, saj jima zaradi zaprtja pomorskih poti zmanjkuje skladiščnih zmogljivosti.
Politične napetosti in odziv Washingtona
Razmere dodatno zaostruje politično dogajanje v Iranu. Država je za naslednika vrhovnega voditelja Alija Hameneja imenovala njegovega sina Mojtabo Hameneja. Ta poteza nakazuje, da bodo trdo strujo v Teheranu obdržali na oblasti, kar povečuje strah pred novimi povračilnimi napadi na energetsko infrastrukturo.
V Združenih državah Amerike predsednik Donald Trump medtem poskuša pojasniti skrbi zaradi naraščajočih cen bencina, ki so v enem tednu poskočile za 11 odstotkov. Trump je na svojem družbenem omrežju zapisal: "Kratkoročno visoke cene nafte, ki bodo hitro padle, ko bo uničena iranska jedrska grožnja, so zelo majhna cena za varnost in mir v ZDA in svetu." Kljub temu vodja senatne manjšine Chuck Schumer od njega odločno zahteva, naj nemudoma sprosti nafto iz strateških naftnih rezerv.
