Nedavno so policisti na območju Grivca obravnavali skupino sedmih državljanov Sudana, ki so pred tem nezakonito prestopili državno mejo tako, da so prečkali reko Kolpo. Pri tem so ugotovili, da je eno od oseb odnesel močan rečni tok, kasneje pa so jo našli mrtvo na hrvaški strani, kjer je utonila. "Nedavna tragedija žal ni osamljen primer, takšnih tragedij je na naših mejah preveč," pravi dr. Maja Ladić, raziskovalka na Mirovnem inštitutu. To so potrdili tudi na Policijski upravi Novo mesto, kjer so v zadnjih letih obravnavali več primerov, ki so povezani z iskanjem oseb v reki Kolpi.
Pojasnili so, da v večini primerov tujcev, ki so nezakonito prečkali mejo s plavanjem čez reko, ugotovijo, da je bilo v skupini več ljudi. Pogosto obstaja tudi možnost, da komu reke ne uspe preplavati, in utone. Od leta 2018 so tako obravnavali 24 tragičnih smrti, v vseh obravnavanih primerih pa je šlo za utopitve pri prečkanju reke Kolpe.
Ko države zapirajo zakonite poti, ljudje nimajo izbire
Na odseku državne meje Prelesje-Griblje so v letu 2025 sicer izsledili 779 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. Število izsledenih oseb se je v zadnjih letih spreminjalo: leta 2024 jih je bilo 3223, leta 2023 1101, leta 2022 667, leta 2021 1528, leta 2020 1985, leta 2019 2612, leta 2018 2687, leta 2017 pa le 18, so še sporočili iz PU Novo mesto.
"Podatki policije sicer kažejo, da trend nedovoljenih prehodov južne meje v zadnjih letih ni linearen, ampak cikličen," pravi Ladićeva. Poudarja, da je ključno razumeti to, da za veliko ljudi legalne in varne poti v EU in Slovenijo sploh ne obstajajo. "Ko države zapirajo zakonite poti, ljudje nimajo izbire, migracije se ne ustavijo, ampak postanejo nezakonite in bistveno bolj nevarne."
Umrlo ali izginilo okoli 7900 ljudi
Število priseljencev, ki prebivajo v državah Evropske unije, je v letu 2025 naraslo na rekordnih 64,2 milijona. To predstavlja skok za približno 2,1 milijona ljudi v primerjavi z letom prej, kažejo podatki Centra za raziskave in analizo migracij pri RFBerlinu. Lani je na migracijskih poteh umrlo ali izginilo okoli 7900 ljudi, še kažejo podatki Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Skupno število mrtvih in pogrešanih na migracijskih poteh je s tem od leta 2014 preseglo 80.000 žrtev.
"Državljani EU, tudi Slovenije, lahko potujemo skoraj kamor koli na svetu brez večjih ovir. Ta privilegij jemljemo kot samoumeven. Večina ljudi na svetu pa tega nima"
"Diskurz nezakonitega prehoda je problematičen, saj sicer izhaja iz formalnopravne kategorizacije, vendar ne smemo zanemariti širšega strukturnega konteksta migracij. Migracije so pogosto tudi posledica zgodovinskih in sodobnih procesov, kot so dediščina zahodnega kolonializma, vojaški konflikti, vojne za resurse ter podnebne in okoljske spremembe, ki destabilizirajo življenjske pogoje," pravi dr. Ana Frank, raziskovalka na Mirovnem inštitutu. Po njenih besedah migracije predstavljajo odziv na situacije, v katerih je življenje ljudi ogroženo, kar ponazarjajo tudi aktualni konflikti in humanitarne katastrofe, denimo v Sudanu. Meni, da je zato ključno nasloviti njihove temeljne vzroke, kar vključuje zmanjševanje izkoriščanja in izboljševanje življenjskih pogojev v državah globalnega juga.
Število nedovoljenih prehodov slovenske meje se povečuje
Policija je v prvem četrtletju letos zabeležila 5921 nedovoljenih prehodov državne meje, kar pomeni občutno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so jih obravnavali 3576. Tudi tokrat so med obravnavanimi prevladovali državljani Afganistana, Egipta in Bangladeša.
Kot izhaja iz objavljenih statističnih podatkov policije o nedovoljenih migracijah, sta bili tudi prve tri mesece leta 2026 daleč najbolj obremenjeni meja s Hrvaško in novomeška policijska uprava, kjer so obravnavali skoraj 75 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov meje, teh je bilo 4434. Koprska uprava je obravnavala 620 primerov, ljubljanska 392, soboška pa 192.
Namero podaje prošnje za mednarodno zaščito je do konca februarja napovedalo 5336 tujcev, kar je prav tako za 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (3165). Dejansko je bilo vloženih 461 prošenj, kar je za skoraj polovico manj kot v enakem obdobju lanskega leta (833).
Januarja je bilo število nedovoljenih prehodov 1721, februarja 1855 in marca 2345. V celotnem lanskem letu je policija naštela 28.200 nedovoljenih prehodov meje. (epl)
Po besedah Ladićeve je povečevanje števila nezakonitih prehodov neposredna posledica restriktivnih politik. "To ni 'kriza nadzora', ampak kriza političnega pristopa. Bolj kot države zapirajo legalne poti, več ljudi je prisiljenih uporabljati nezakonite poti," je poudarila. Ob tem je izpostavila globoko neenakost mobilnosti. "Državljani EU, tudi Slovenije, lahko potujemo skoraj kamor koli na svetu brez večjih ovir. Ta privilegij jemljemo kot samoumeven. Večina ljudi na svetu pa tega nima. Za njih so meje zaprte, vizumi nedosegljivi, varne poti pa neobstoječe. To pomeni, da govorimo o sistemu, ki selektivno omogoča svobodo gibanja privilegiranim, drugim pa jo odreka, tudi za ceno njihovih življenj."
"Žrtev na mejah vedno več"
Na meji s Hrvaško je bilo 14. julija 2022 postavljenih 51 kilometrov rezilne žice in 143 kilometrov panelne ograje. Do zdaj je bilo odstranjenih skoraj 28 kilometrov rezilne žice in skoraj 116 kilometrov panelne ograje, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
"Vse dokler bo migracijska politika postavljala zidove, bodeče žice, obmejne straže, ki izvajajo protipravna vračanja, bo žrtev na mejah vedno več. Meje EU, tudi slovenske, so smrtonosne. To pa ne bo ustavilo ljudi, da se podajajo na nevarne poti in tvegajo svoja življenja v upanju, da bi zaživeli svoje življenje z enakimi pravicami in možnostmi, kot jih imamo ostali," pravi Taja Premk iz slovenske organizacije Amnesty International.
Smrtni primeri se pojavljajo zaradi političnih odločitev, ki ljudi sistematično potiskajo na nevarne poti, pa poudarja Ladićeva. Tukaj kot ključni problem izpostavlja to, da varnih in zakonitih poti za prihod v EU in tudi v Slovenijo za večino ljudi, ki potrebujejo zaščito, ni. "Če posameznik ne more zaprositi za azil na varen način, mu ostane zgolj nevarna pot čez reke, gozdove in najpogosteje s pomočjo sprovajalcev ali tihotapskih mrež. Takšne poti niso samo daljše in nevarne, ampak so za migrante tudi bistveno dražje in si jih nihče ne bi izbral, če v to ne bi bil prisiljen," dodaja sogovornica.
Kot še opozarja Ladićeva, so evropske in slovenske politike v zadnjih letih načrtno zaostrile pogoje za dostop do azila ter hkrati okrepile nadzor na mejah, ne da bi vzpostavile varne alternative. Po njenih besedah so s tem tveganja, tudi smrtna, postala del sistema upravljanja migracij. Tragedije, kot so tudi utopitve v Kolpi, zato niso izjema, temveč pričakovana posledica takšnega pristopa.
"Slovenija pri tem aktivno sodeluje"
A kdo nosi največjo odgovornost za smrti na migracijskih poteh? Kot odgovarja Ladićeva, je ta predvsem politična in je ni mogoče prelagati na posameznike, ki bežijo iz svojih držav iz različnih razlogov, saj varnih in zakonitih poti zanje ni.
Največjo odgovornost po njenih besedah nosijo države članice EU in evropski migracijski režim kot celota. "Gre za sistem, ki zavestno zapira poti, militarizira meje, kriminalizira migracije in omejuje dostop do azila, hkrati pa se pretvarja, da so smrti na mejah neizogibne ali celo naravne. Niso. So posledica političnih odločitev. Slovenija pri tem aktivno sodeluje. Z izvajanjem restriktivnih politik in sodelovanjem v širšem evropskem režimu nadzora meja soustvarja razmere, v katerih ljudje nimajo druge izbire kot tvegati življenje na nevarnih iregularnih poteh," dodaja. Odgovornost zato po besedah sogovornice pripada institucijam, ki takšne politike sprejemajo in izvajajo.
"Evropska in hkrati tudi svetovna migracijska politika sta v tem trenutku zgodovine padli na izpitih zagotavljanja pravic beguncev in migrantov. Evropski migracijski pakt, ki bo v realizacijo vstopil junija letos, je zamujena priložnost vseh držav EU, da bi zagotovile varnost in pravice najranljivejšim," je mnenja Premkova. To po njenih besedah pomeni, da bodo spremembe prinesle še več nevarnosti in negotovosti za ljudi na poti.
