
Sta pojma združljiva? Tu pa tam, kdaj pa kdaj, včasih, izjemoma, po vremenu, po trenutnem razpoloženju onega ali onih, ki naj bi na načelnosti gradili in utemeljevali pravila sobivanja deklarirano najbolj naprednega in civiliziranega dela sveta. Minule dni je bila priložnost, da bi na vrhu zunanjih ministrov v Bruslju Evropska unija končno pokazala vsaj obris načelnosti, doslednosti in pravičnosti ob pozivu treh njenih članic: Španije, Irske in Slovenije – Robertu Golobu in Tanji Fajon gredo tokrat čestitke – da bi zavoljo kriminalnega početja Izraela s Palestinci v Gazi in na Zahodnem bregu (genocid, nasilni izgoni in ekspropriacije, diskriminatorna uvedba smrtne kazni izključno za pripadnike tega naroda itd.) vsaj začasno prekinila pridružitveni sporazum z njim. Ta mimogrede v 2. členu vzajemno sodelovanje jasno pogojuje s spoštovanjem človekovih pravic. Kako bogokletno morajo zveneti v ušesih Netanjahuja in njegovih ministrov te tri besede, če so v povezavi s Palestinci?!
To dobro vedo Nemci, zavoljo podobnega pojmovanja človekovih pravic v nekem drugem času, predvsem na račun Židov. In prav zavoljo tega zgodovinskega dolga so jim priskočili na pomoč ter še z nekaterimi drugimi članicami unije preprečili, da bi se o pobudi Španije, Irske in naše države ustvarilo soglasje.
Za Rusijo, ki je Ukrajini prizadejala, po številu žrtev in obsegu razdejanja, in to v letu in pol več, pet- do sedemkrat manj škode, kot je to v Gazi, na Zahodnem bregu ter zadnje mesece še v Libanonu storil Izrael s sponzorstvom ZDA, se kaznovalni ukrepi nadaljujejo. V četrtek je bil sprejet že 20. sveženj sankcij. Medtem pa izraelski režim ostaja nedotaknjen, razen kake malenkosti oziroma bolj simbolne sankcije posamičnih držav, denimo tudi naše. Ko sem pisal Golobu in Fajonovi, sem znova predlagal, da če je tako, če se EU ne more odzvati na mednarodne izzive podobnih karakteristik z enakimi vatli, naj Slovenija, skupaj s Španijo, Irsko, morda še Slovaško, Češko in še s kom, ali tudi sama, zavrne podporo nadaljnjim sankcijam proti Ruski federaciji. Vladavina prava, mednarodno, humanitarno in pomorsko pravo, določila Ustanovne listine OZN ter na splošno utečena pravila in uzance v mednarodnih odnosih – naj veljajo za vse ali za nikogar! In sam ponovno trdim, da če si Izrael in tudi ZDA ne zaslužijo prezira, si ga še manj Rusija. Pomislimo le na početje Trumpove administracije do Irana, še prej do Venezuele in Kube, s sodobnim piratstvom v Karibskem morju in apetiti do Grenlandije in Kanade, nenazadnje z odstopom od Pariškega podnebnega dogovora in iz agencij ter drugih struktur same Organizacije združenih narodov v škodo celotnemu svetu.
Majhen preskok, a še vedno na temo načelnosti Zahoda. Minuli torek je bil na čelu Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) znova, drugič, soglasno potrjen Franjo Bobinac. Zaslužil si je seveda tudi on čestitko, ko sem mu položil na srce skrb za poštenost olimpizma še na svetovni ravni, da bi ob prvi priložnosti storil to, kar je poskušala v Bruslju, pa ji ni uspelo, Tanja Fajon. Pozval sem ga namreč k prizadevanjem v odnosu do drugih nacionalnih olimpijskih komitejev in do svetovnega, do MOK-a, da bi, recimo temu, "rehabilitirali", in to enakopravno, iz olimpijskih in drugih športnih dogodkov izključene ruske športnike. Še enkrat, če vsakič ponosno in pod svojimi zastavami defilirajo Izraelci in Američani, je treba enako pravico priznati Rusom in Belorusom, edinima narodoma, ki jima je bilo ob ruski agresiji na Ukrajino to veselje odvzeto. Šele takrat bo imel Bobinac pravi meter za uveljavitev sanj o Sloveniji kot najbolj športni naciji na svetu. Odgovoril mi je, da ima ničelno toleranco do vsakršne agresije, pohvalno, a da si bo prizadeval, da bi Ruski federaciji MOK odpustil, tako kot ves čas odpušča ZDA in Izraelu, ali obratno, da se tudi slednja izključita, ker sta bolj agresorska od Rusije, tega mi ni napisal. Ker je tudi on, tako kot vsi kolegi na Zahodu, v primežu dvojnih standardov oziroma volje močnejših?
Aurelio Juri, Koper
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.






