Teheran se je po noči silovitih zračnih napadov na mestna naftna skladišča prebudil v temo. Debel črn dim se vije v nebo, saje prekrivajo ulice, avtomobile in balkone, zrak pa je postal strupen. Prebivalci iranske prestolnice, ki šteje deset milijonov ljudi, razmere opisujejo kot apokaliptične. Sonce je zakrilo debelo plast dima, zato so morali zmedeni prebivalci sredi dneva prižgati luči, da so sploh kaj videli.
V napadih so zadeli štiri naftna skladišča in logistični center za naftne derivate v Teheranu in njegovi okolici. Lokalne oblasti so potrdile, da je na enem od prizorišč umrlo šest ljudi, 20 pa je ranjenih. Videoposnetki, ki so jih delili državljani, prikazujejo ogromne plamene, ki so ponoči osvetljevali nebo, in dim, ki se še vedno vali iz skladišč. Ko je zjutraj začelo deževati, so oblasti izdale opozorilo pred strupenim kislim dežjem. Mnogi prebivalci so se zbudili z bolečinami v grlu in pekočimi očmi.
Mesto pod strupenim oblakom
Iranska okoljska agencija je ljudem svetovala, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Rdeči polmesec je opozoril, da lahko strupene kemikalije povzročijo kisel dež ter poškodujejo kožo in pljuča, zato so ljudem odsvetovali prižiganje klimatskih naprav ali izhod takoj po dežju. Zdravniki opozarjajo, da lahko strupeni plini in drobni delci poslabšajo astmo, bolezni pljuč in srca ter povečajo tveganje za raka. O razmerah na tleh poroča britanski The Guardian, ki je pridobil zvočna sporočila prebivalcev. Negin, aktivistka iz osrednjega dela mesta, je situacijo opisala kot nevzdržno: "Strah je neopisljiv. Dim je prekril celotno mesto. Težko diham, pečejo me oči in grlo. Ljudje morajo kljub temu ven, saj nimajo izbire." Dodala je, da so maske postale redkost, tisti, ki jih nimajo, pa jih težko kupijo zaradi skokovite rasti cen. Prebivalci se soočajo tudi s hudo ekonomsko stisko. Cene hrane rastejo, številne osnovne dobrine pa so pošle. Ljudje lahko kupijo le pet litrov goriva, kar povzroča dodatno paniko med tistimi, ki bi želeli zapustiti mesto.
"To je zločin proti človeštvu"
Negin poudarja, da napadi na infrastrukturo, kot so rafinerije in vodni sistemi, predstavljajo napad na navadne ljudi, ne le na vlado. "Če ima kdo težave z vlado islamske republike, je to ena stvar – a ne z nami, ljudmi. Ne morete napadati vodnih sistemov ali rafinerij. Večina vode v Teheranu prihaja iz jezov. Če postanejo onesnaženi, kaj se bo zgodilo potem? Vlada je ljudi prepustila samim sebi," je dejala. Mehdi, lastnik restavracije na zahodu mesta, je strah pred vdihavanjem strupenih plinov primerjal z obdobjem pandemije covida. "Bojimo se celo očistiti okna in balkone. Povsod so saje in nočemo se jih dotikati niti z rokavicami. Moje oči pečejo, zunaj pa vidim ljudi, ki brez mask nadaljujejo vsakdanje življenje," je povedal. Svojo restavracijo namerava zapreti, dokler ne bo prepričan, da je voda varna za uporabo. Poudaril je, da se prebivalci lahko zanesejo le drug na drugega, saj režimu ni mar zanje.
Beg pred temo
Mehnaz, 39-letna prebivalka južnega dela prestolnice, je poskušala zbežati iz mesta takoj po prvih napadih. Ko je z možem in nujnimi potrebščinami sedla v avto, je na nebu zagledala svetle plamene. "Teheran gori. Dim je napolnil ulice. Nemogoče je zapeljati iz mesta," je zapisala v sporočilu. Naslednje jutro se je vendarle odločila za beg. Na poti je opazila dolge vrste za gorivo in nenavadno temo sredi dneva. "Skladišče Rey je še vedno gorelo. Ponoči je bilo videti kot dan, podnevi pa je bilo tako temno, kot bi bila noč brez lune. Tako temno, kot je naša prihodnost," je opisala prizore. Ob odhodu je opazila še eno srhljivo podrobnost – na nebu ni bilo niti ene ptice. "Ko te zapustijo ptice, si resnično sam. V mestu imamo veliko mačk. Če se bodo ti napadi nadaljevali, bo kdorkoli bo naslednji vladal tukaj, vladal demokraciji mačk. A celo mačke imajo le devet življenj," je zaključila.
