Švedska vlada šolam priporoča vrnitev h klasičnim knjigam, papirju in svinčniku. S tem ukrepom poskušajo ustaviti upadanje pismenosti med učenci. Država, ki velja za eno najbolj digitaliziranih družb v Evropi, tako obrača smer. Številne šole že zamenjujejo digitalne platforme za učenje matematike z izključno tiskanimi učbeniki. Odločitev pa ni minila brez nasprotovanj, saj tehnološka podjetja in nekateri strokovnjaki opozarjajo na morebitne negativne posledice za prihodnost mladih na trgu dela.
Prenosni računalniki in tablice so v švedskih učilnicah postali stalnica pred več kot desetletjem. Do leta 2015 je imelo okoli 80 odstotkov dijakov v državnih srednjih šolah svoj digitalni pripomoček. Prejšnja vlada je leta 2019 celo predpisala obvezno uporabo tablic v vrtcih. Sedanja desnosredinska koalicija pa uvaja popolnoma drugačen pristop. Predstavnik za šolstvo iz vrst Liberalne stranke Joar Forsell poudarja, da vlada poskuša iz šol umakniti čim več zaslonov. Vlada pri tem uporablja slogan, ki se v prevodu glasi "od zaslona do platnic", in trdi, da pouk brez zaslonov izboljšuje koncentracijo ter bralne in pisne veščine otrok.
Od leta 2025 švedski vrtci ne bodo več smeli uporabljati digitalnih orodij, otroci, mlajši od dveh let, pa tablic sploh ne bodo dobili v roke. Leta 2026 bo začela veljati popolna prepoved uporabe mobilnih telefonov v šolah, tudi v izobraževalne namene. Šole so za nakup tiskanih učbenikov in priročnikov že prejele več kot 200 milijonov dolarjev. Nov učni načrt, ki v ospredje znova postavlja tiskane knjige, bo v celoti zaživel leta 2028.
Skrb vzbujajoči rezultati in padec pismenosti
Sprememba pristopa sledi obsežnim posvetovanjem, v katera so se vključili raziskovalci, izobraževalne organizacije in javne agencije. Nevroznanstvenica Sissela Nutley z inštituta Karolinska v Stockholmu opozarja, da učenci hitro izgubijo pozornost, ko opazujejo dogajanje na zaslonih sošolcev. Številne mednarodne raziskave kažejo, da branje z zaslonov otrokom otežuje obdelavo informacij, pretirana uporaba pa lahko vpliva celo na razvoj možganov pri najmlajših.
Švedska vlada upa, da bodo tradicionalne metode učenja izboljšale rezultate švedskih učencev na mednarodnih preizkusih znanja PISA. Švedska je leta 2012 zabeležila hud padec rezultatov, ki se je po kratkem okrevanju ponovil leta 2022 pri matematiki in branju. Skoraj četrtina švedskih petnajstletnikov ne dosega osnovne ravni bralnega razumevanja.
Direktor za izobraževanje pri organizaciji OECD Andreas Schleicher opozarja, da je švedski izobraževalni sistem v preteklosti tehnologijo uvajal precej ekstremno, pogosto brez jasnih pedagoških ciljev, kar je verjetno negativno vplivalo na uspeh učencev. Podatki kažejo, da otroci, ki pri pouku matematike ne uporabljajo digitalnih naprav, dosegajo opazno boljše rezultate.
