Srbska varnostno-informativna agencija BIA pod vodstvom Vladimirja Orlića je dlje časa tajno nadzirala in prisluškovala številnim kritikom režima Aleksandra Vučića, poroča srbski raziskovalni medij Radar. Med nadzorovanimi so se znašli študenti, univerzitetni profesorji, vodje opozicijskih strank, predsedniki sindikatov in celo tožilci. Višje sodišče v Beogradu je nedavno zavrnilo številne zahteve agencije za podaljšanje tajnega nadzora, saj preiskovalci niso zbrali nobenih dokazov, ki bi upravičili nadaljnje prisluškovanje, še poroča Radar.
Varnostni organi so v številnih primerih ukrepe izvajali celo brez ustrezne zakonske odobritve. Agencija je na telefone študentov in aktivistov nezakonito nameščala izraelsko vohunsko programsko opremo Pegasus, v amfiteater beograjske pravne fakultete pa je celo podtaknila prisluškovalne naprave. Agenti so fizično sledili tarčam in prestrezali njihovo celotno komunikacijo. Včasih so zahteve za prisluškovanje vključevale telefonske številke oseb, ki sploh niso bile neposredna tarča preiskave, temveč so se zgolj gibale v bližini nadzorovanih posameznikov.
Nadzor nad tožilci in absurdne obtožbe
Posebno zaskrbljujoč je primer Aleksandra Barca, tožilca iz Tožilstva za organizirani kriminal, ki vodi primer nadstrešek. Novinarji so odkrili, da mu je agencija prisluškovala od aprila 2026. Orlić je ustavitev ukrepov zahteval šele štiri dni po volitvah konec oktobra, pri čemer je priznal, da niso našli dokazov za kaznivo dejanje vohunstva. Z nadzorom Barca in njegovih kolegov je BIA dejansko nadzirala celotno institucijo, kar mnogi pravni strokovnjaki označujejo za neposreden napad na neodvisno pravosodje.
Tarča obsežnega nadzora je bil tudi Danilo Potparić, vodja kabineta rektorja Univerze v Beogradu. BIA ga je obtožila sodelovanja s študentskimi protestniki in delovanja v interesu Nemčije, ne da bi za to ponudila en sam dokaz. Sodišče je po devetih mesecih nadzora ugotovilo, da Potparić ne ogroža državne varnosti. Potparić poudarja, da se oblast očitno najbolj boji izobraženih državljanov in svobodnih institucij. Dodaja, da je nesprejemljivo, da država obravnava nestrinjanje z oblastjo kot vprašanje državne varnosti.
Sledenje opoziciji in sindikalistom
Podobno neutemeljene obtožbe je agencija usmerila proti predsedniku Demokratske stranke Srđanu Milivojeviću. V zahtevi za prisluškovanje so agenti zapisali, da je Milivojević v devetdesetih letih prejšnjega stoletja obiskoval usposabljanja za rušenje režima v ZDA in na Madžarskem. Milivojević te trditve ostro zavrača, saj takrat sploh ni imel potnega lista in nikoli ni obiskal Združenih držav Amerike. Na svojem avtomobilu je celo dvakrat odkril napravo za GPS sledenje. Zanj je nedopustno, da tajne službe namesto iskanja pravih kriminalcev in preprodajalcev drog zasledujejo politične nasprotnike.
Nadzoru niso ubežali niti predstavniki sindikatov in civilne družbe. Radomirja Popovića, predsednika Neodvisnega sindikata železničarjev Srbije, je BIA obtožila pripravljanja nasilne spremembe ustavne ureditve, ker je organiziral stavke in opozarjal na nepravilnosti v državnem podjetju. Agencijo je zmotilo tudi njegovo komuniciranje z neodvisnimi mediji. Predstavnika združenja IT Blokada, Alekso Mijuco, pa so nadzirali zaradi domnevnega zbiranja logističnih sredstev za proteste. Mijuca opozarja, da takšno ravnanje ne predstavlja zaščite države, temveč grobo zlorabo državnega aparata proti lastnim državljanom.
