Amsterdam je postal prvo glavno mesto na svetu, ki je na javnih površinah prepovedalo oglaševanje mesa in izdelkov, povezanih s fosilnimi gorivi. Mestne oblasti so s tem naredile velik korak k uskladitvi javnega prostora s svojimi podnebnimi cilji. Nova pravila veljajo od prvega maja, delavci pa so z oglasnih panojev, tramvajskih postajališč in postaj podzemne železnice že odstranili plakate za burgerje, bencinske avtomobile in letalske družbe, poroča britanski BBC. Sprememba je na ulicah nizozemske prestolnice že močno opazna, saj kulturne vsebine in koncerti klasične glasbe zdaj zasedajo mesta, kjer so še nedavno prevladovali oglasi za hitro hrano in ugodna potovanja.
Predstavniki mesta poudarjajo, da ta poteza sledi širšim ekološkim ambicijam Amsterdama. Do leta 2050 nameravajo močno izboljšati podnebno sliko in hkrati zmanjšati porabo mesa med prebivalci za polovico. Anneke Veenhoff iz stranke Zelena levica opozarja na nujnost ukrepanja v času podnebne krize. Sprašuje se, kakšno sporočilo pošilja mesto, če želi voditi v podnebnih politikah, hkrati pa oddaja javni prostor za oglase, ki delujejo v nasprotni smeri. Večina ljudi po njenih besedah ne razume, zakaj bi občina služila na račun nečesa, proti čemur se aktivno bori.
Kritike o omejevanju svobode in vplivu na potrošnike
Ukrepu ostro nasprotujejo nekatere interesne skupine. Nizozemsko združenje proizvajalcev mesa odločitev označuje za nezaželen način vplivanja na vedenje potrošnikov. Poudarjajo, da meso zagotavlja ključna hranila in mora ostati vidno ter dostopno vsem. Predstavniki turističnega sektorja opozarjajo, da prepoved oglaševanja letalskih potovanj predstavlja nesorazmerno omejitev tržne svobode.
Pobudnica ukrepa Anke Bakker iz Stranke za živali zavrača očitke o pretiranem vmešavanju države v osebne odločitve posameznikov. Pojasnjuje, da poskušajo zgolj preprečiti velikim korporacijam, da bi ljudem nenehno narekovale, kaj naj jedo in kupujejo. Prepričana je, da odstranitev oglasov zmanjšuje impulzivne nakupe in pošilja jasno sporočilo, da izdelki z visokimi emisijami niso več zaželen standard. Ljudje lahko še vedno sami sprejemajo odločitve, a imajo po njenem mnenju zdaj celo več svobode.
Spreminjanje družbenih norm in širši vpliv
Aktivisti in organizacije, ki so podprli to meritev, vidijo v njej strateški premik z dolgoročnim ciljem spreminjanja družbenih norm. Odvetnica Hannah Prins iz organizacije Advocates for the Future primerja situacijo z nekdanjimi oglasi za tobačne izdelke, ki so se včasih zdeli povsem običajni, danes pa si jih ne moremo več predstavljati. Javni prostor namreč močno oblikuje dojemanje družbe. Čeprav oglaševanje mesa predstavlja le manjši delež celotnega trga zunanjega oglaševanja v Amsterdamu, nosi prepoved močno politično simboliko. Meso ob bok letom, križarkam in vozilom na fosilna goriva postavlja kot pomembno podnebno vprašanje.
Strokovnjaki opozarjajo, da neposredni učinki takšnih ukrepov na prehranjevalne navade še niso povsem dokazani. Epidemiologinja Joreintje Mackenbach dogajanje označuje za fantastičen naravni eksperiment. Pojasnjuje, da nenehno izpostavljanje oglasom za hitro hrano normalizira takšno vedenje, umik teh spodbud pa lahko vpliva na družbene norme. Amsterdam s tem nadaljuje trend, ki so ga začeli drugi nizozemski kraji, kot so Haarlem, Utrecht in Nijmegen. Oglasi za zdaj ostajajo prisotni v digitalnem okolju in na družbenih omrežjih, a zagovorniki verjamejo, da bo spremenjena vizualna podoba mesta dolgoročno pozitivno vplivala na okolje in lokalno gospodarstvo.
