Obsežni gozdni požari, v katerih je do tal pogorela večina goste vegetacije v avstralski zvezni državi Viktorija, so razkrili ogromno mrežo vodnih kanalov, ki so jih več tisoč let nazaj zgradili avstralski domorodci, da so lahko v njih lovili jegulje, s katerimi so se prehranjevali. Kulturna pokrajina Budj Bim, posejana z vodnimi kanali, jezi in nasipi, zgrajenimi iz vulkanskih kamnov, je po navedbah Unesca eden najobsežnejših in najstarejših vodnokulturnih sistemov na svetu. Zgradili so ga pripadniki ljudstva Gunditjmara pred več kot 6600 leti, kar pomeni, da so kanali starejši od slavnih egiptovskih piramid. Čeprav so arheologi vedeli za ta vodni sistem in ga je Unesco junija lani uvrstil na svoj seznam svetovne dediščine, so nedavni gozdni požari razkrili še več njegovih delov.
Denis Rose, predstavnik ljudstva Gunditjmara in projektni vodja pri neprofitni organizaciji Gunditj Mirring Traditional Owners Aboriginal Corporation, je za televizijo CNN povedal, da je celotni vodni sistem večji, kot je bilo znano do zdaj. "Ko smo se vrnili na to območje, smo odkrili kanal, ki je bil skrit pod travo in drugim rastlinjem," je še dejal Rose in dodal, da so na pogorelem območju zdaj vidne tudi druge nove strukture, podobne vodnim kanalom in bajerjem. "Pravo presenečenje je, da odkrivamo vedno nove kanale, ki so jih razkrili požari." Na spletni strani skupine Aboriginal Corporation piše, da so vodnokulturni sistem, ki je del Narodnega parka Budj Bim, zgradili avstralski domorodci in da so pri gradnji uporabili vulkanske kamne iz bližnjega, danes spečega vulkana. Po besedah predstavnikov Unesca so pripadniki ljudstva Gunditjmara s tem sistemom preusmerjali in spreminjali vodne tokove, da so s tem povečali svoj ulov. "Kulturna pokrajina Budj Bim je polna dokazov, ki pričajo o kulturnih tradicijah, znanju, praksah in genialnosti ljudstva Gunditjmara," pravijo predstavniki Unesca.
Požar, ki ga je v bližini narodnega parka konec decembra zanetil udar strele, se je razširil po območju, velikem 790 hektarjev, je povedal Mark Mellington, vodja službe za obvladovanje gozdnih požarov v zvezni državi Viktoriji. Da bi zaščitili svetovno dediščino, so gasilci v sodelovanju z lokalnimi skupinami identificirali prizorišča, ki so posebnega kulturnega pomena, in tam uporabljali manj invazivne tehnike gašenja. "Tako smo tudi ob najhujših dneh preprečili, da bi se požar razširil čez zajezitvene pregrade, in obvarovali ta mesta pred škodo."
Domorodno ljudstvo Gunditjmara je skupaj z več drugimi pred prihodom Evropejcev živelo na jugu današnje avstralske zvezne države Viktorije. Pred letom 1800 naj bi bilo štelo na tisoče pripadnikov, toda njihovo število se je začelo po prihodu Evropejcev hitro zmanjševati.
