Izteka se neuradni rok za nominacijo kandidatov za novega generalnega sekretarja Združenih narodov, ki bo leta 2027 nasledil Portugalca Antonia Guterresa. Uradno so v igri še štirje, dve ženski in dva moška. Kandidat mora dobiti priporočilo Varnostnega sveta, nato ga izvoli Generalna skupščina ZN. Številni menijo, da je čas za prvo žensko.
V igri za naslednika Guterresa, čigar drugi mandat se konča 31. decembra letos, ostajajo štirje kandidati. Argentinska diplomatka Virginia Gamba je namreč minuli teden izpadla, potem ko so Maldivi umaknili podporo njeni kandidaturi. Vsakega kandidata mora predlagati in podpreti skupina držav ali najmanj ena država, vendar to ni nujno tista, kjer je rojen ali kjer prebiva.
Teoretično naj bi bila na vrsti Latinska Amerika
Čeprav se neuradni rok za nominacije zaključuje, jih države teoretično še vedno lahko predlagajo, vendar se bodo 20. aprila že začele predstavitve kandidatov v Generalni skupščini ZN, ki so ključne za nadaljnji izbor. V igri ostajajo štirje kandidati: nekdanja predsednica Čila in nekdanja visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet, nekdanja podpredsednica Kostarike in vodja agencije ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) Rebeca Grynspan, nekdanji senegalski premier in predsednik Macky Sall ter argentinski diplomat Rafael Grossi, ki je v zadnjih letih postal znan kot vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Čile je sicer po menjavi oblasti umaknil podporo nekdanji predsednici Bachelet, vendar ostaja kandidatka, ker ima tudi podporo Brazilije in Mehike. Izbira generalnega sekretarja po nenapisanem pravilu rotira med glavnimi regijami sveta, teoretično pa naj bi bila tokrat na vrsti Latinska Amerika. Ob tem številni menijo, da je čas, da bi na čelo ZN prvič stopila ženska.
Postopek izbiranja naslednjega generalnega sekretarja ali sekretarke ZN se bo nadaljeval v drugi polovici aprila, ko bodo kandidati začeli z javnimi predstavitvami pred državami članicami svetovne organizacije. Ključno vlogo v postopku ima sicer Varnostni svet ZN, ki ga poleg stalnih članic (ZDA, Kitajske, Rusije, Združenega kraljestva in Francije) trenutno sestavljajo še Bahrajn, Kolumbija, DR Kongo, Danska, Grčija, Latvija, Liberija, Pakistan, Panama in Somalija.
Varnostni svet mora namreč priporočiti kandidata, ki ga nato izvoli Generalna skupščina.
Glasovanja od julija
Članice Varnostnega sveta bodo julija začele niz neuradnih glasovanj, v katerih posameznim kandidatom izrečejo ali odrečejo podporo, lahko pa so tudi brez mnenja. Če kandidatu odreče podporo katera od petih stalnih članic, to v praksi pomeni veto, kar pomeni, da kandidat izpade. Iz procesa se nato običajno umaknejo tudi kandidati z nizkim številom izrazov podpore, na koncu pa navadno ostane zgolj eden, o katerem se lahko sporazumejo.
Ko članice Varnostnega sveta dosežejo konsenz, sprejmejo uradni sklep, kar se običajno zgodi na zaprtem zasedanju, nato pa kandidata predlagajo Generalni skupščini ZN, ki ga izvoli. Za to je formalno potrebna le navadna večina, vendar pa generalnega sekretarja ZN običajno imenujejo s soglasjem in aklamacijo.
Generalni sekretar ZN je imenovan za petletni mandat, ki se lahko enkrat ponovi. Tako Guterres kot njegova predhodnika Ban Ki-Moon iz Južne Koreje in Kofi Annan iz Gane so položaj generalnega sekretarja zasedali deset let.
