Poslanci izraelskega kneseta so v ponedeljek izglasovali zakon o smrtni kazni za Palestince, ki bodo zagrešili smrtonosne napade zoper izraelske državljane. Če bo torej Palestinec ubil Izraelca, ga bodo v 90 dneh obesili. Tako je to poenostavil Itamar Ben-Gvir, minister za nacionalno varnost in sionistični skrajnež. Toda kritiki opozarjajo na nevarnost hudih zlorab zakonodaje. Za Zahodni breg je namreč pristojno vojaško sodišče, ki, kot trdijo izraelske (!) organizacije za človekove pravice, obsodi kar 96 odstotkov obtoženih, preiskovalci pa priznanja pogosto pridobijo z mučenjem. Številni tudi opozarjajo, da Izrael nima pravice smrtne kazni izvajati nad prebivalci okupiranih ozemelj.
Novi zakon pa naj ne bi veljal za tiste, ki so sodelovali v terorističnem napadu na Izrael 7. oktobra 2023, ker zanje - vprašanje, koliko jih je še živih - Izrael ustanavlja posebno sodišče. Izrael je smrtno kazen sicer odpravil pred več kot sedemdesetimi leti, v svoji zgodovini pa je usmrtil le dva človeka. Zadnji je bil Adolf Eichmann, nacist, eden od glavnih arhitektov holokavsta, ki so ga agenti Mosada izsledili v Argentini.
Zadnjega je Izrael na smrt obsodil Eichmanna
Gre za še enega v nizu apartheidovskih zakonov, ki jih je Izrael sprejel proti Palestincem. Po podatkih Amnesty International naj bi jih bilo že okoli 100 - prepovedali so rabo arabskega jezika, legalizirali izraelske naselbine na okupiranih ozemljih, omogočili odvzem državljanstva ... Čeprav je holokavst ena najhujših tragedij v zgodovini človeštva, pa ti zakoni žal spominjajo na rasne oziroma nürnberške zakona iz leta 1935, ko so nacisti Judom odvzeli državljanske pravice, kmalu pa začeli pogrom nad njimi.
Da je zakon skrajen, priča skoraj kolektivna obsodba Evrope. Čeprav bo najbrž ostalo le pri besedah, je poveden odziv Nemčije, najbolj proizraelske države, ki je zakon označila za enostranski. V Bruslju nadaljnjo radikalizacijo izraelske politike kot ponavadi spremljajo z zaskrbljenostjo. Izrael ima namreč z EU sklenjen pridružitveni sporazum, ki ga krši v prenekaterih točkah, toda iz Evropske komisije še niso sporočili, kako se bodo odzvali. Kaja Kallas najbrž nima časa, z zunanjimi ministri je (kolikič že?) obiskala Kijev in Ukrajini izrazila nadaljnjo podporo. Lepo in prav, ampak kdaj bo šla še na Zahodni breg in v Gazo? Država, s katero EU sodeluje, je v Gazi pobila okoli 75.000 ljudi, zdaj bi pa s posebnim zakonom še obešala Palestince na Zahodnem bregu.
Slovenija je medtem opozorila, da sprejetje zakona predstavlja očitno kršitev človekovih pravic in dvojni pravni sistem, ki diskriminira Palestince. Premier Robert Golob je Bruselj pozval k ukrepanju zaradi kršenja pridružitvenega sporazuma. "Izrael mora odgovarjati za očitne kršitve demokratičnih načel in človekih pravic. To je nekaj, za kar se Slovenija zavzema od začetka izraelske genocidne politike v Gazi."
Premier torej trdi, da si Slovenija želi, da bi Izrael odgovarjal za svoja dejanja. Odlično priložnost je Golobova vlada imela 12. marca, ko so ministri na mizi imeli sklep o pridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem zaradi genocida v Gazi. Pa, kot je slišati v diplomatskih krogih, zaradi strahu pred Izraelom niso bili za.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
