Bojan Brezigar
Pravi pretres v italijanski vladni koaliciji. V torek so v poslanski zbornici glasovali o spremembi volilnega zakona in glede uvedbe preferenčnih glasov preglasovali vladno koalicijo za samo en glas. Amandma, ki ga je predložila desna vladna koalicija, je prejel 187 glasov, proti pa je glasovalo 188 poslancev. Predsednica vlade Giorgia Meloni je ta izid glasovanja komentirala z besedami, da je potreben razmislek v vladni koaliciji. Povsem jasno je namreč, da je prišlo do razhajanj prav v vladni koaliciji, ki ima v poslanski zbornici na papirju trdno večino in doslej v skoraj štirih letih vlade, ki se ponaša s podatkom, da je "najbolj stabilna" v zgodovini Italije, nikoli ni bila preglasovana, ne v poslanski zbornici in niti v senatu.
Vprašanje preferenčnih glasov, ki so obstajali dolga desetletja v povojni Italiji, zadeva dejansko možnost voditeljev strank, da pri sestavi kandidatnih list sami izberejo poslance in senatorje. Preferenčni glasovi pa bi dali volivcem možnost izbire ne samo stranke, ampak tudi kandidata s seznama, ki ga pripravijo stranke. Preferenčne glasove so pred nekaj desetletji ukinili, za njihovo ponovno uvedbo pa se je zavzemala predvsem predsednica vlade Giorgia Meloni, češ, dajmo volivcem pravico, da izberejo svojega poslanca oziroma senatorja.
V vladni koaliciji je završalo, saj sta se dve stranki temu uprli, to sta Liga, ki jo vodi minister za infrastrukturo Matteo Salvini, in Naprej, Italija!, ki jo formalno vodi zunanji minister Antonio Tajani, dejansko pa je to stranka, ki jo je ustanovil Silvio Berlusconi in nad katero ima še vedno vpliv Berlusconijeva družina. Amandma o preferenčnih glasovih so sicer podprle vse stranke vladne koalicije, pri tajnem glasovanju pa je kar nekaj njihovih poslancev odločilo drugače.
Sicer pa je predlagani volilni zakon sporno besedilo, ker koaliciji, ki bi zmagala z najmanj 43 odstotki glasov, dodeljuje 60 odstotkov poslancev in senatorjev, torej absolutno večino, ki je med drugim potrebna za izvolitev predsednika republike. V letu 2028 namreč zapade mandat predsedniku republike Sergiu Mattarelli in Giorgia Meloni je pred dnevi odkrito povedala, da je skrajni čas, da položaj predsednika republika zasede predstavnik desnice.
Skratka, potem ko so volivci pred nekaj meseci zavrnili vladni predlog za spremembo ustave, je premierka razumela, da ne more vztrajati pri drugem predlogu ustavne reforme, ki je dejansko dodeljevala predsedniku vlade absolutno oblast. Volilni zakon je bil torej način, kako obiti ustavno reformo in zagotoviti Meloni, da ostane na oblasti z večjo močjo kot zdaj.
Kaj se bo torej zgodilo? Verjetno nič, vlada bo vztrajala pri svojih stališčih in lahko bodo zadevo popravili v senatu, kjer ni možnosti tajnega glasovanja. Vsekakor pa je vladna koalicija šibkejša in to glasovanje je bil prvi alarmni zvonec za premierko po skoraj štiriletnem vladanju. Odprto ostaja seveda vprašanje izvolitve predstavnika manjšine v italijanskem parlamentu. Glede tega so bili vloženi trije amandmaji, o katerih pa še niso glasovali.
