Poudaril je, da odločitev mladih za življenje na podeželju ni odvisna le od subvencij, temveč tudi od življenjskih pogojev. Zato jim je treba zagotoviti enakovreden dostop do digitalnih tehnologij in infrastrukture.
Cigler Kralj je v razpravi o prihodnosti mladih kmetov v kontekstu inovacij in izmenjave znanja poudaril, da kljub nizkemu deležu mladih med nosilci kmetij ti v Sloveniji dosegajo nadpovprečne rezultate: upravljajo večje kmetije, dosegajo višje standardne donose in so bolj odprti za uvajanje novih tehnologij, so v ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.
Izziv torej ni v njihovih sposobnostih, temveč v privlačnosti poklica, so prepričani. V zvezi s predlogom o obveznem namenskem deležu sredstev skupne kmetijske politike EU za mlade kmete na ravni EU je Cigler Kralj poudaril pomen večje prožnosti za države članice. Izkušnje v Sloveniji namreč kažejo, da zgolj finančne podpore težav ne morejo rešiti, je povedal.
"V Sloveniji smo odločeni podpreti mlade, da se vračajo na podeželje ali prevzemajo kmetije. Nikakor ni dovolj, da jim dajemo samo subvencije, samo denar. Treba je poskrbeti za njihov status," je dejal. Predstavil je tudi ukrepe, ki jih Slovenija izvaja v okviru akcijskega načrta za delo z mladimi kmeti 2024-2030.
Na zasedanju so spregovorili tudi o vračanju izseljencev in revitalizaciji podeželskih območij. Cigler Kralj je povedal, da sta generacijska prenova v kmetijstvu in demografska revitalizacija podeželja dve plati istega izziva. Med življenjskimi pogoji, ki jih mladi potrebujejo za izbiro življenja na podeželju, je nanizal dostopna stanovanja, javni prevoz, digitalno infrastrukturo, vrtce in zdravstvene storitve.
Na srečanju so sprejeli tudi skupno izjavo, v kateri pozivajo k celostnemu medresorskemu pristopu k demografskim izzivom podeželja ter k ustreznim in ciljno usmerjenim sredstvom za mlade kmete v prihodnjem programskem obdobju 2028-2034.
Skupino MED9 sestavljajo sredozemske države članice EU Ciper, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Malta, Portugalska, Slovenija in Španija. Namenjena je tesnejši koordinaciji stališč in ukrepov tako glede zadev EU kot tudi politik in aktivnosti v Sredozemlju. Slovenija je skupini predsedovala lani, letos ji predseduje Hrvaška.
