Svetovna konferenca novinarjev, ki se je odvila konec marca in v začetku aprila v južnokorejski prestolnici Seul, je bila globalni "reality check", refleksija oziroma poglobljeni premislek stanja v poklicu in panogi, ki je pred številnimi izzivi in na mnogih razpotjih. V zanimivih razpravah so se tako novinarji iz 30 držav, skupaj jih je bilo 41 - kot edini medij iz Slovenije je sodeloval Večer - osredotočili na vlogo medijev v času kriz, preizpraševali so njihovo vlogo v demokraciji, obenem pa so pogledali v prihodnost, ki se je nepovratno začela. Namreč kakšna je in kakšna še bo vloga umetne inteligence v sodobnih novinarskih kolektivih oziroma redakcijah. Izjemno zanimiva kombinacija novinarjev se je zbrala na Daljnem vzhodu, namreč predstavniki novinarskega poklica iz zelo različnih držav, tako politično kot ekonomsko, nenazadnje pa tudi po družbeno prevladujočih normah.
Razpravljalci, ki jih je v Seul povabilo južnokorejsko novinarsko združenje, so se strinjali, da je novinarstvo v času tektonskih premikov, a da ne izginja, kajti njegova vloga ostaja sploh v demokratičnih sistemih bistvena, eksistencialna. Se pa izjemno hitro spreminja svet, kjer je imelo novinarstvo osrednjo vlogo. "Ta konferenca je platforma, na kateri lahko naslovimo vsa ta aktualna vprašanja", je dejal Jong Hyun Park, predsednik novinarskega združenja Južne Koreje. In nadaljeval: "Lahko govorimo različne jezike, živimo v različnih kulturah, religijah in imamo različna prepričanja. Ampak naša privrženost resnici, svobodi in miru ostaja skupna."
Korejsko novinarsko združenje
Novinarsko združenje Južne Koreje, ustanovljeno leta 1964, je največja poklicna organizacija v državi, ki predstavlja novinarje. Ima več kot 10.000 članov in igra osrednjo vlogo pri promociji svobode, novinarske integritete in mednarodnega sodelovanja. Vsakoletno organizira tudi mednarodno srečanje, na katerem uredniki, novinarji in drugi voditelji iz medijskega sveta izmenjajo svoje poglede in perspektive o panogi.
Iluzij ni in ne more biti več, novinarstvo ni več vedno osrednji, monopolni kanal informacij, saj so digitalne platforme in posamezni ustvarjalci, influencerji, razbili tradicionalno hierarhijo. A ne glede na to je iz debat izhajalo, da novinarstvo ne (iz)umira, prihaja le do prestrukturiranja občinstev in redistribucije pozornosti, v toku sprememb pa se mora novinarstvo redefinirati oziroma prilagoditi. Razprave so jasno povezale krizo novinarstva s širšim političnim kontekstom. Vojne, geopolitične napetosti in polarizacija povečujejo pritisk na medije, hkrati pa povečujejo njihovo odgovornost in nujnost. Lee Joo-hee, ki je moderirala prvo razpravo, sicer pa je izvršna urednica korejskega dnevnika The Korea Herald (ki izhaja v angleščini), je dejala, da moderne krize gotovo preoblikujejo vlogo novinarstva, a obenem krepijo njegovo pomembnost za vzdržnost demokratičnih ureditev. Nova tehnologija po njenem prinaša resne priložnosti, a tudi tveganja.
Novinarstvo mora biti tudi tam, kjer je temno in nevarno
Novinarstvo ne more rešiti kriz, ki smo jim priča po svetu, gotovo pa ostaja nepogrešljiv del demokratične infrastrukture, je dejal Daniel Bastard, urednik za Azijo in Pacifik pri francoskem Courrier International. Novinarstvo ni udoben poklic, citiral je poljskega novinarja Ryszarda Kapuscinskega, da je naloga novinarstva biti tam, kjer se odvija zgodovina, tudi ko je temno in nevarno. "In zdaj smo takšnem trenutku," pravi Bastard. Retorika, da so novinarji "sovražniki ljudi", kar poganjajo avtoritarni voditelji, kot je Donald Trump, je po Bastardu normalizirala pritisk na medije in spodkopala stabilnost globalnega informacijskega sistema. Medijska svoboda se krha v številnih državah, od Azije do Evrope, je opozoril, obenem pa pozval k mednarodni solidarnosti. Felix Lill, nemški novinar, ki živi med Berlinom in Tokijem, se je spraševal o padcu zaupanja v medije in o vzponu influencerjev, ki imajo velik vpliv predvsem na mlajša občinstva. Tega trenda ni mogoče ignorirati. Ravno rekonstrukcijo zaupanja vidi kot enega od osnovnih izzivov in nalog novinarstva kot institucije. Navedel je še, da v Nemčiji 42 odstotkov ljudi ne zaupa medijem, velik del je prepričanih, da imajo politično agendo.
Kim Eun-ji, urednica političnih zadev pri korejskem tedniku SisaIN, je predstavila primer, ko je nekdanji predsednik Južne Koreje decembra 2024 razglasil izredne razmere, kar je izpostavila kot velik stresni test za demokracijo in medije. Novinarji so v živo poročali in obveščali ljudi, kar je bil po njenem ključni faktor mobilizacije civilne družbe in ohranitve demokratičnega reda. "Novinarstvo ni tisto, ki zgolj prenaša informacije, ampak obenem brani ustavne vrednote. Demokracija je proces, ki ni nikoli končan, lahko raste ali upada," je prepričana.
"Novinarstvo ni tisto, ki zgolj prenaša informacije, ampak obenem brani ustavne vrednote"
"Tehnologije se bo spreminjale. Platforme se bodo razvijale. Hitrost informacij se bo povečevala. Ampak javni interes po resnici ne bo nikoli izginil," je razmišljala Pattraporn Paibulsin, urednica zunanje politike pri tajskem mediju Daily News. (Pre)obilje informacij, kar pospešujejo digitalne platforme in družbeni mediji, ne pomeni, da so te zanesljive, obratno, velikokrat vodi v porast dezinformacij in tekmo političnih narativov. Odgovorno novinarstvo je v teh pogojih vitalno za zaščito demokratične družbe, je prepričana.
(Brez)mejnost umetne inteligence
V nadaljevanju konference v Seulu so se ukvarjali še z umetno inteligenco (UI) v medijskem prostoru, a ne le na abstraktni ravni, saj so predstavili primere uporabe UI v novinarstvu: od avtomatizacije vsebin do naprednih orodij za analizo podatkov in produkcijo novic. UI ni več prihodnost, je že del vsakodnevnega dela redakcij. Nelagodje, ki ga UI prinaša za vrednost novinarskega dela, so skušali presekati z razmišljanji o mejah njene uporabe. Brez transparentnosti novinarstvo tvega nadaljnjo izgubo legitimnosti, so sklenili. A obenem je med zaključnimi sklepi tega dela razprav ostalo spoznanje, da ostaja človeški faktor v poklicih, kot je novinarski, nenadomestljiv.
Seung Ho Woo, namestnik direktorja za prihodnost in strategije pri Seoul Economic Daily, večkrat nagrajen tudi na področju digitalnega razvoja, je ocenil, da so ne glede na vse prednosti, ki jih prinaša UI, novinarji bolj nujni in potrebni kot pred prihodom novih tehnologij. "Tehnologija lahko razširi naš doseg. Ne more pa nadomestiti naše presoje," meni. In dalje: "V dobi, ko so vsebine, ki jih ustvarja umetna inteligenca, povsod, najredkejši vir niso informacije. Gre za zaupanje. In zaupanje je tisto, kar novinarstvo gradi." Kaijun Zheng, urednik v desku za družbene medije mednarodnega oddelka Xinhua News Agency, je opozoril, da isti algoritmi, ki poganjajo "naše redakcije, poganjajo tudi tiste, kjer milijarde ljudi dobivajo informacije. Nevaren paradoks: tehnologija, ki naj bi nas povezovala, nas deli. Informacijski mehurčki in kokoni so resnični." Novinarji smo tisti, ki imamo občutek za poštenost, za etiko, zato je na nas, da pomagamo družbi pri odločitvah, kdaj, kako in zakaj uporabljati UI, je dodal še Martin Georgijev, bolgarski novinar, član upravnega odbora Združenja bolgarskih novinarjev.
Seveda pa pri vsem skupaj ni šlo le za moderirane razprave v panelih, na točno določene teme. Izjemno dragocena in bogata je bila bolj ali manj neformalna izmenjava mnenj, pogledov, razmišljanj o perspektivah in rešitvah za poklic, ki je izjemno pomemben, a tako zelo na udaru različnih dejavnikov. Novinarji iz vsega sveta smo ob tem poleg živahnega, propulzivnega večmilijonskega Seula obiskali še več drugih korejskih mest in pomembnih točk, med drugim tudi eno najbolj zastraženih in že dolgo neprodušnih meddržavnih meja, mejo s Severno Korejo, ki že dolga desetletja deli nekoč bratska naroda. To je gotovo ena od pomembnih determinant in usod Južne Koreje, ki pa ima še številne druge, veliko svetlejše, gre namreč za državo, ki ji je v zadnjih desetletjih uspeh silovit napredek na marsikaterem področju in danes spada med najmočnejša gospodarstva na svetu.
