Združeno kraljestvo z zavezniki pripravlja izvedljiv načrt za ponovno odprtje Hormuške ožine, s čimer bi ublažili gospodarske posledice vojne na Bližnjem vzhodu, je danes dejal britanski premier Keir Starmer. Poudaril je, da ta ne bo vključeval zveze Nato. Idejo o morebitni misiji zavezništva v ožini so danes med drugim zavrnili tudi v Berlinu.
"Sodelujemo z vsemi svojimi zavezniki, vključno z evropskimi partnerji, da bi oblikovali izvedljiv skupni načrt, ki bo čim prej ponovno vzpostavil prosto plovbo v regiji in ublažil gospodarske posledice," je dejal Starmer in poudaril, da to ne bo misija Nata.
"Naj bom jasen, to ne bo in nikoli ni bilo predvideno, da bi to bila misija Nata," je zatrdil britanski premier. Dodal je, da se Združeno kraljestvo ne bo vpletlo v širšo vojno glede Irana.
Izjava sledi sobotnemu pozivu ameriškega predsednika Donalda Trumpa nekaterim državam, med njimi Združenemu kraljestvu, Franciji in Kitajski, naj v Hormuško ožino, nad katero ima Iran ključen vpliv in ki je od izbruha vojne proti njem praktično zaprta, napotijo svoje vojaške ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje pomorske poti, ključne za svetovno trgovino z nafto.
Starmer se je po lastnih besedah o zadevi pogovarjal s Trumpom, ki je v nedeljskem pogovoru za časnik Financial Times zaveznice posvaril pred nesodelovanjem v operaciji, češ da bi bilo lahko to zelo slabo za prihodnost Nata.
Idejo o morebitni Natovi misiji v Hormuški ožini je danes zavrnil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul. Kot je dejal pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju, se sam zavzema za sankcije proti odgovornim za blokado ožine, kar da bi partnericam v Zalivu poslalo jasen signal podpore.
"To ni naša vojna"
Da vojna proti Iranu nima nič opraviti z zavezništvom, je danes zatrdil tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Stefan Kornelius. Po njegovih besedah je namreč zavezništvo namenjeno obrambi svojega ozemlja, obenem pa tudi nima mandata za napotitev svojih sil v regijo.
"To ni naša vojna. Mi je nismo začeli," pa je dejal nemški obrambni minister Boris Pistorius in zagotovil, da se Nemčija z vojsko v konflikt ne bo vključila. Zavzel se je za deeskalacijo napetosti in dodal, da je Berlin pripravljen podpreti diplomatska prizadevanja za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino.
Tudi španska obrambna ministrica Margarita Robles je zagotovila, da Madrid ne razmišlja o vojaškem sodelovanju, poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pa je spomnil, da je predsednik države že "izključil sodelovanje poljskih oboroženih sil v tej operaciji".
Od kakršnega koli vojaškega vpletanja sta se distancirali tudi Grčija in Švedska. "Te vojne nismo želeli. Od prvega dne smo pozivali k umiritvi razmer. Vendar menim, da moramo ostati odprti in preučiti, kako lahko prispevamo," pa je povedal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen.
Litovski zunanji minister Kestutis Budrys je prepričan, da bi članice Nata morale preučiti prošnjo ZDA za pomoč. Podobno stališče je zavzel estonski zunanji minister Markus Tsahkna, ki je še dodal, da bi morale države sprva razumeti cilje in načrte ZDA v konfliktu.
Južna Koreja bo razmislila
Nizozemski premier Rob Jetten pa je opozoril, da bi bilo v kratkem času zelo težko sprožiti uspešno misijo v Hormuški ožini.
Po poročanju britanskega BBC so se na poziv Trumpa odzvale še Južna Koreja, Japonska in Avstralija. Južnokorejski predsedniški urad je v nedeljo sporočil, da bo Južna Koreja tesno komunicirala z ZDA glede te zadeve in "po skrbnem pregledu sprejela odločitev".
Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi pa je v parlamentu dejal, da glede na trenutne razmere v Iranu za zdaj ne razmišljajo o uvedbi operacije za zagotavljanje varnosti v ožini. Tudi avstralska ministrica za promet Catherine King je izključila možnost, da bi Avstralija v Hormuško ožino poslala vojaške ladje.
