
Če bo konflikt na Bližnjem vzhodu trajal dlje časa, bo potencialno vplival na cene, energetske trge in inflacijo po vsem svetu, je ocenila generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva. Ob tem je opozorila, da je odpornost svetovnega gospodarstva znova na preizkušnji.
Po besedah Georgieve svet trenutno vstopa v obdobje, ki ga zaznamujejo vse pogostejši in nepričakovani pretresi. "Svoje članice že kar nekaj časa opozarjamo, da je negotovost zdaj nova normalnost. Najverjetneje smo v daljšem obdobju nihanj," je poudarila na konferenci Azija leta 2050 v Bangkoku.
Ob tem je spomnila, da je v zadnjih dneh vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu povzročil pretrese na naftnih trgih in ogrozil energetsko varnost večine azijskih držav.
Prej kot bo konec te katastrofe, bolje bo za ves svet
Azija je namreč regija, ki je najbolj izpostavljena motnjam v Hormuški ožini, strateški plovni poti, skozi katero poteka okoli 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. "Prej kot bo konec te katastrofe, bolje bo za ves svet," je bila jasna.
Kljub energetski negotovosti pa Azija po njenih besedah še naprej ostaja eden glavnih motorjev svetovnega gospodarstva, saj ustvari dve tretjini svetovne gospodarske rasti in približno 40 odstotkov svetovne trgovine.
Po oceni direktorice IMF se regija trenutno sooča z več velikimi izzivi za ohranitev tega vodilnega položaja, vključno s povečanjem produktivnosti s pomočjo razvoja umetne inteligence.
Kot vodilno državo v regiji na področju uporabe umetne inteligence je izpostavila Singapur, medtem ko sta Kitajska in Južna Koreja med vodilnimi pri njenem razvoju.








