Med vzhodom in zahodom

Zmaga stranke s smešnim imenom - Služabnik naroda - aktualnega predsednika Volodimirja Zelenskega na parlamentarnih volitvah v Ukrajini ni presenečenje. Komik s televizijskih ekranov, ki se je na predsedniških volitvah pojavil skoraj dobesedno od nikoder in zmagal, pooseblja vso zmedo ene najštevilčnejših držav v Evropi. Hkrati pa pooseblja nezaupanje ljudi v tako imenovane stare, etablirane politične strukture, kar se izraža na vsakih volitvah, ne nazadnje se je tudi v Sloveniji.
Toda Ukrajina ni Slovenija, četudi jo vodi medijski šaljivec - kar ni nujno narobe. Ukrajina je sod smodnika, razpeta med Vzhodom oziroma nekdanjo Sovjetsko zvezo in s tem Varšavskim paktom ter Zahodom, torej Evropsko unijo in zvezo Nato. To se je najbolje videlo pred skoraj šestimi leti, ko je tedanji predsednik Viktor Janukovič igral nevarno igro: najprej obljubil zahodu, da se bo država začela obnašati evropsko, potem pa si premislil in se priklonil (naravnemu) zavezniku, torej Rusiji. Epilog je krvavo znan; vstaje so odnesle Janukoviča, a tudi življenja več sto protestnikov. Izbruhnila je državljanska vojna, ki še traja, Rusija je anektirala polotok Krim, dve veliki regiji na vzhodu države, Doneck in Lugansk, sta se odcepili, kolateralna škoda je bilo sestreljeno potniško letalo, pri čemer je umrlo skoraj 300 ljudi, in tako naprej.