Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času med evropskimi zavezniki povzročil zaskrbljenost z napovedmi, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Grenlandijo zaradi domnevne grožnje Kitajske in Rusije ter izkoriščanja naravnih bogastev.
Več evropskih držav, tudi Slovenija, je zato na največji arktični otok, sicer avtonomno ozemlje Danske, napotilo manjše kontingente svojih vojakov.
Trump in generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte sta se nato ob robu gospodarskega foruma v Davosu dogovorila za okvir pogajanj o Grenlandiji, s katerimi bi si ZDA zagotovile večji vpliv na arktičnem otoku.
Medtem sta Danska in Grenlandija začeli pogovore z ZDA o ozemlju in naj bi se ponovno pogajali o pogodbi iz leta 1951, ki ureja razporeditev ameriških vojakov na otoku.
Danska premierka Mette Frederiksen je dejala, da članice Nata podpirajo stalno prisotnost na Arktiki, vključno z območjem okoli Grenlandije, kot del prizadevanj za okrepitev varnosti.
"ZDA, Danska in Grenlandija morajo to rešiti same," je danes v govoru pred spodnjim domom ruskega parlamenta glede Grenlandije še dejal Sergej Lavrov.
