O tem je poročala danska javna radiotelevizija (DR). Samo dejstvo, da so danski vojaki na Grenlandijo prišli z bojnim strelivom, govori, da je vaja "Arctic Endurance" v resnici bila konkretna in resna priprava za najhujši možni scenarij - ameriški napad na dansko ozemlje. DR poroča, da bojno strelivo vojakom razdelijo le v primeru sovražnikove invazije ali državnega udara.
"Oborožene sile morajo, kolikor je mogoče hitro, okrepiti sposobnost izvedbe obrambnega načrta za Grenlandijo," piše v ukazu, na podlagi katerega so vojaška in civilna letala pred več kot enim tednom začela prevažati vojake in opremo na Grenlandijo.
"Danske oborožene sile bodo še dolgo časa izvajale vajo Arctic Endurance na Arktiki in v severnem Atlantiku skupaj z zaveznicami zveze Nato. Aktivnosti predstavljajo nadaljevanje okrepljene prisotnosti na Grenlandiji, ki se je začela že leta 2025. Povečana prisotnost na Grenlandiji je posledica spremenjenega varnostno-političnega položaja," so zapisali novinarji DR na njihovi spletni strani.
Poudarili so še, da je v danski koaliciji in tudi v opozicijskih strankah obstajala močna politična volja za upor proti ameriškemu napadu. Nihče ni mislil, da lahko Danska parira ameriškim silam, vendar pa je padla odločitev, da je potreben načrt za scenarij oboroženega spopada, s katerim bi zvišali ceno, ki bi jo v primeru take odločitve plačal ameriški predsednik Donald Trump.
Sicer niti v vladi niti v opozicijskih strankah niso menili, da bi lahko ZDA napadle Grenlandijo, vendar pa v tistem trenutku Trump ni želel izključiti te možnosti. "Ameriški predsednik na žalost ni izključeval uporabe sile. Zato tudi mi nismo mogli tega izključiti," je v začetku tega tedna povedala danska premierka Mette Fredriksen.
Tveganje za ameriški napad se je zdaj bistveno zmanjšalo, saj je v Davosu Trump dejal, da je opustil možnost uporabe sile na Grenlandiji, in zatrdil, da se bo o prevzemu otoške države pogajal.
Kakšen bi lahko bil sporazum?
Danski mediji poročajo o treh ključnih točkah morebitnega prihodnjega sporazuma. Šlo naj bi za vzpostavitev ameriških vojaških baz na Grenlandiji. Pravico ZDA do veta pri rabi naravnih virov na Grenlandiji s strani tretjih držav in tudi za nadaljevanje danske suverenosti nad največjim svetovnim otokom, ob možnosti, da Grenlandija razglasi neodvisnost. Danski časnik B.T. pa še poroča, da naj bi tudi razpravljali o možnosti, da bi lahko ZDA območja svojih baz na Grenlandiji razglasile za ameriško ozemlje.
"Do zdaj si nisem mogel predstavljati možnosti, da bodo danski vojaki poslani na nalogo z bojnim strelivom. To ni bila nobena simbolična vaja, temveč izvedba bojnega načrta. Mislim, da je vojaška kriza zdaj končana, politična kriza o suverenosti pa je še daleč od konca," je za DR povedal profesor vojaških študij na Univerzi Južne Danske in strokovnjak za Nato Sten Rynning.
Ključna sta bila upor v kongresu in padec na borzah
Na vprašanje, ali je bilo za mirno rešitev grenlandske krize ključno to, da so Danska in druge države sporočile, da so se temu pripravljene upreti z vojsko, pa Rynning odgovarja: "Ne, mislim, da ne. Trump je videl, da so se temu uprli v kongresu, da so padle borze in da so obrestne mere narasle. To ga je zabolelo in si je zato premislil."
Danski mediji ocenjujejo, da je trenutno na Grenlandiji stacioniranih nekaj sto danskih vojakov, do konca tega leta pa bi njihovo število lahko naraslo na tisoč. Med drugim so na Grenlandijo Danci poslali oklepno pehotne enote, inženirce in vojaško mornarico. Grenlandijo pa prvič preletavajo tudi danska bojna letala F-35, ki so jih Danci kupili od ZDA.
