Iranska revolucionarna garda je v Hormuški ožini napadla tri tovorne ladje in dve preusmerila proti iranski obali. Incidenti so se zgodili le nekaj ur po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump podaljšal začasno premirje z Iranom in hkrati ohranil ameriško pomorsko blokado iranskih pristanišč. Napetosti v regiji tako ostajajo visoke, saj mirovna pogajanja v Pakistanu stojijo na mrtvi točki.
Iranske sile so napadle ladje Epaminondas, Euphoria in MSC Francesca. Grška ladja Epaminondas je utrpela hude poškodbe mostu, ko je iranska topnjača nanjo odprla ogenj brez predhodnega radijskega opozorila. Ladjo MSC Francesca, ki pluje pod panamsko zastavo, so prav tako poškodovali in prisilili k ustavitvi. Iranska tiskovna agencija trdi, da so obe ladji zasegli, ker sta pluli brez ustreznih dovoljenj. Tretja ladja, Euphoria, ki je v lasti podjetja iz Združenih arabskih emiratov, je prav tako bila napadena, a je posadka varna, plovilo pa nepoškodovano.
Politična preigravanja in zastala pogajanja
Združene države Amerike so nedavno preložile mirovna pogajanja. Ameriški podpredsednik JD Vance je odpovedal pot v Islamabad, Trump pa je nato podaljšal premirje. Ameriški predsednik trdi, da pomorska blokada Iran stane 500 milijonov dolarjev na dan, in dodaja, da ZDA blokade ne bodo umaknile, dokler državi ne dosežeta dogovora. Trump pričakuje, da bo Teheran pripravil "enoten predlog" za mir.
Iranska stran ameriške poteze ostro zavrača. Svetovalec iranskega predsednika parlamenta Mahdi Mohammadi je Trumpovo podaljšanje premirja označil za "poskus kupovanja časa pred presenetljivim napadom". Predstavniki zunanjega ministrstva so ameriško blokado označili za dejanje agresije in poudarili, da Teheran ne bo popustil pri nadzoru nad Hormuško ožino. Iranski predstavniki prav tako niso sprejeli odločitve o udeležbi na mirovnih pogajanjih, saj ZDA očitajo pomanjkanje resnosti in grožnje z vojnimi zločini.
Vpliv na svetovno gospodarstvo in druge fronte
Blokada Hormuške ožine, ki velja za najpomembnejšo naftno pot na svetu, močno vpliva na globalne trge. Številni uvozniki nafte so morali poiskati druge vire, kar je predvsem povečalo povpraševanje po ameriški surovi nafti. Cene energentov rastejo, kar se odraža tudi v višji inflaciji v državah, kot je Velika Britanija. Kitajska je medtem prilagodila domače cene goriv in prvič po začetku vojne znižala cene bencina na črpalkah.
Nemirno ostaja tudi drugod po Bližnjem vzhodu. V Libanonu je izraelska vojska izvedla napad, v katerem je umrla ena oseba, dve pa sta ranjeni. Izrael in Libanon sta prejšnji teden sicer sklenila desetdnevno premirje, a obe strani poročata o kršitvah. Izraelske sile uničujejo infrastrukturo na jugu Libanona in opozarjajo prebivalce, naj se izogibajo določenim območjem, medtem ko Hezbolah v odgovor izstreljuje rakete na severni Izrael.
