V Sloveniji se na obisku mudita madžarska astronavta Tibor Kapu in Gyula Cserényi. Kapu je leta 2025 kot specialist za misijo Axiom Mission 4 poletel na Mednarodno vesoljsko postajo in postal tretji Madžar v zgodovini, ki je poletel v vesolje, Cserenyi, ki je kot rezervni astronavt aktivno vključen v madžarski vesoljski program HUNOR, pa je predstavil tehnično ozadje tega programa in proces priprav.
Astronavti navdihujejo mlade za kariere na področju znanosti, inženirstva in tehnologije
Da človeški poleti v vesolje združujejo narode in navdihujejo nove generacije, je po pisanju STA ob današnjem obisku ljubljanske fakultete za strojništvo poudaril Kapu. Slovenijo vidi kot državo z velikim potencialom, izrazil pa je tudi upanje, da bomo kmalu doživeli svoj združujoči trenutek ob poletu lastnega astronavta. Po srečanju z vodstvom in raziskovalci fakultete sta madžarska astronavta nagovorila študente ter jim predstavila proces nacionalnega izbora za astronavta, usposabljanje ter izkušnje na misiji. Obisk je del širše turneje, s katero mlade navdušujeta za izbiro kariere na področju znanosti, inženirstva in tehnologije.
Tibor Kapu in Gyula Cserényi sta bila izbrana med več kot 240 kandidati, dve in pol letni postopek izbora pa je vključeval medicinska, psihološka in strokovna preverjanja ter usposabljanja v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, Naso in podjetjem Axiom Space. Kapu, po izobrazbi strojni inženir, je bil imenovan za glavnega raziskovalnega astronavta, elektroinženir Cserényi pa za rezervnega člana posadke.
Astronavta sta v okviru svojega obiska v Sloveniji včeraj obiskala tudi Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, kjer sta se srečala z učenci in drugimi mladimi, ki jih zanima raziskovanje vesolja. V večernih urah pa sta, skupaj z vodjo Slovenske vesoljske pisarne in direktorjem Lisztovega inštituta v Ljubljani, otvorila razstavo fotografij, ki so nastale v okviru madžarskega astronavtskega programa.
Navdih za mlade
Kapu, ki je na Mednarodni vesoljski postaji ISS preživel skupno 20 dni, je pojasnil, da se je Madžarska s programom HUNOR (Hungarian to Orbit) po petinštiridesetih letih vrnila v program človeških poletov v vesolje in s tem utrdila svoj položaj v mednarodni vesoljski in znanstveni skupnosti. "En dan smo potrebovali za prihod na postajo, 18 dni smo delali na njej, en dan pa za vrnitev," je dejal. Med svojo misijo na Mednarodni vesoljski postaji poleti 2025 je izvedel 25 poskusov, ki so jih razvile madžarske univerze, podjetja in raziskovalni inštituti, medtem ko je rezervni astronavt Cserényi misijo podpiral s tal.
"Poudaril bi, da je program poleg znanstvenih rezultatov pomagal graditi dolgoročno nacionalno strokovno znanje na področju izbora astronavtov, hkrati pa si prizadeva navdihniti mlade, da se odločijo za poklicno pot na področju STEM. Zato sem zelo vesel, da smo danes lahko delili naše izkušnje s slovenskimi študenti in raziskovalci," tako Kapu. Misijo je vodila izkušena ameriška astronavtka Peggy Whitson, posadka pa je bila izrazito mednarodna, saj so v njej sodelovali astronavti iz Madžarske, Poljske, Indije in ZDA. "To kaže, kako resno jemljemo mednarodno sodelovanje," je poudaril Kapu.
Vesoljsko inženirstvo kraljevska disciplina tehnike
Vodja Slovenske vesoljske pisarne pri Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer je ob tej priložnosti izpostavila: "Izjemno me veseli, da so imeli študenti priložnost spoznati proces izbire astronavtov ter potek vesoljske misije. Vesolje in z njim povezane priložnosti danes namreč niso nekaj oddaljenega, temveč so tukaj in zdaj. Znanja, ki jih študenti pridobijo med študijem na tej in sorodnih fakultetah, so temelj za razvoj prihodnje generacije strokovnjakov s področja vesoljskih tehnologij. S članstvom Slovenije v Evropski vesoljski agenciji pa so se možnosti za pridobivanje kompetenc s tega področja še dodatno povečale."
Miha Brojan, prodekan za pedagoško dejavnost na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani pa je poudaril, da je vesoljsko inženirstvo na fakulteti tisto, kar imenujejo kraljevska disciplina tehnike: "Področje, ki terja premagovanje inženirskih izzivov v najzahtevnejših pogojih, ki jih pozna človeštvo, to je v pogojih intenzivnega sevanja, ekstremnih temperatur, breztežnosti in še mnogo drugega. Astronavti so absolutna elita med piloti, znanstveniki in inženirji – ljudje na samem vrhu svojega poklica, ki delujejo v okolju, kakršnega si večina izmed nas zelo težko predstavlja. Toda za vsakim poletom stojijo inženirji na Zemlji. Na naši fakulteti vzgajamo prav te strokovnjake."
