V Srbiji se s 15. februarjem obetajo spremembe, ki bodo vplivale na končne cene številnih vsakdanjih dobrin. Uvedba in povišanje trošarin – posebnih davkov na naftne derivate, alkoholne pijače, kavo, tobačne izdelke in zemeljski plin – sta med potrošniki sprožila zaskrbljenost. Mnogi se bojijo, da bo ta poteza sprožila nov val rasti cen in inflacije, čeprav uradne institucije mirijo javnost.
Po uskladitvi trošarina na liter neosvinčenega bencina znašala približno 61 centov (v evrih). Pri avtomobilskem plinu bo ta znesek znašal okoli 63 centov, podobno pa velja tudi za plin za ogrevanje. Spremembe ne bodo obšle niti ljubiteljev kave, saj bo trošarina za kilogram kave znašala 1,23 evra, podražitve pa bodo vplivale tudi na cene alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Čeprav samo zvišanje trošarin na prvi pogled ne delujejo drastično, bo ta ukrep verjetno vplival na končne zneske, ki jih bodo plačevali potrošniki.
Strokovna javnost v Srbiji si ni enotna glede tega, kaj natančno lahko državljani pričakujejo v nadaljevanju leta. Nekateri ekonomisti trdijo, da gre zgolj za redno uskladitev in da razlogov za preplah ni, drugi pa v vladni potezi vidijo opozorilni znak.
Različni pogledi na inflacijska tveganja
Ivan Nikolić, ekonomist in predsednik Sveta guvernerjev, miri državljane. Prepričan je, da redno usklajevanje zneskov trošarin ne bo bistveno vplivalo na stroške gospodinjstev. Po njegovem mnenju bo inflacija ostala nizka in znotraj okvirov, ki jih cilja centralna banka, to je tri odstotke z možnim odstopanjem za 1,5 odstotka. Nikolić poudarja, da se potrošnikom glede inflacije v letošnjem letu ni treba bati nobenih drastičnih scenarijev.
Povsem drugačno mnenje ima Danica Popović, profesorica na beograjski ekonomski fakulteti. Povečanje trošarin označuje kot slabo novico za vsako normalno državo. Opozarja, da vlada s tem dejanjem pravzaprav sporoča, da pričakuje nadaljnjo rast cen in se želi pred tem zaščititi. Popovićeva meni, da bo inflacija verjetno zrasla bolj, kot si želi oblast, saj vladna pričakovanja pogosto sprožijo verižno reakcijo na trgu.
Največje breme bodo po mnenju kritikov nosili državljani s fiksnimi prejemki, predvsem upokojenci in invalidi. Medtem ko je vlada z uredbo o omejitvi marž v preteklem obdobju delno uspela znižati inflacijo pod tri odstotke, pa centralna banka Srbije v svojih uradnih analizah ocenjuje, da se bo inflacija proti koncu leta 2026 gibala okoli štirih odstotkov.
