Na Srednji šoli za oblikovanje Maribor se težave niso začele z novim ravnateljem, a se z menjavo vodstva tudi niso končale. Šolo, ki jo je deset let vodila Nadja Jager Popović, so že prej spremljali napeti odnosi, prijave in inšpekcijski postopki, pod vodstvom Bronislava Horvata Toša pa del zaposlenih opozarja na nove zaplete - od domnevnega zapostavljanja frizerskega programa do težav z organizacijo pouka. Zdaj v javnost prihajajo še nove zgodbe: po zimskem mrazu v učilnicah tudi neznosna vročina v steklenem delu stavbe ter prijava zaradi domnevnega nadlegovanja med zaposlenima.
Med novimi napetostmi na šoli je prijava zaradi domnevnega nadlegovanja nad zaposleno, ta je v šoli zaposlene že več let, ki trdi, da je bila deležna neprimernih sporočil. Ravnatelj Bronislav Horvat Toš potrjuje, da je šola prejela prijavo in da so sprožili postopke v skladu z internim protokolom in zakonodajo. Po njegovih besedah je bila podana tudi prijava policiji, saj šola sama ni organ pregona. "Imamo interni akt in skupino, ki se s tem ukvarja. Opravili smo razgovore, vključene so bile tudi vse pristojne institucije. Pri takšnih občutljivih zadevah je treba takoj zaščititi obe strani," poudarja ravnatelj.
Danes, v soboto, nas je prvič kontaktirala domnevna žrtev, ki se odziva na ravnatelje besede: "Vsakič sem ga jasno zavrnila in nikoli ni bilo obojestransko, absolutno ne." Ob takšnih očitkih bi marsikdo pričakoval, da bo vodstvo šole najprej poskrbelo za zaščito domnevne žrtve. Ob tako občutljivih prijavah je ključno, da vodstvo šole ne ustvarja vtisa relativiziranja izpovedi domnevne žrtve, temveč zagotovi varno okolje, nepristransko obravnavo in jasno zaščito vseh zaposlenih pred morebitnim nadlegovanjem.
Prijavljeni sodelavec, zaposlen v tem šolskem letu, naj bi pošiljal SMS-sporočila sodelavki zunaj službenega časa, ki so po vsebini krepko presegali šolsko okolje in profesionalni odnos med zaposlenimi. "Kar smo mi prejeli v prijavi, presega odnos med sodelavci, a druga stran trdi, da je bila komunikacija obojestranska. To je zdaj stvar preiskave," dodaja. Ob tem je potrdil, da disciplinski postopek še ni končan. Kot pojasnjuje komisija, razgovora z osebo, zoper katero je bila podana prijava, še ni mogla opraviti, ker je na bolniški. Na mariborski policijski so povedali, da policisti obravnavajo sum storitve kaznivega dejanja s področja kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, v povezavi s tem še zbirajo obvestila, o ugotovitvah bodo obvestili pristojno tožilstvo.
V manj kot letu dni 28 inšpekcij
Primer dodatno kaže na občutljivo stanje v kolektivu, ki ga že več let pretresajo prijave, inšpekcijski postopki in medsebojni spori. Če se je nekdanja ravnateljica Nadja Jager Popović po lastnih besedah v desetih letih soočila z več kot sto izrednimi inšpekcijami, jih je imel sedanji ravnatelj v manj kot letu dni že 28. "Inšpekcij se ne bojim. Večina postopkov je bila hitro zaključena, nekatere stvari pa smo morali urediti – od požarne varnosti do dokumentacije," pravi. Ob tem pokaže debelo mapo anonimnih prijav in dopisov. "Gre za zgodbo, ki traja že več let. To ni problem ene osebe ali ene menjave vodstva. Gre za pomanjkanje sodelovalne kulture." Pod tem razume predvsem razdrobljenost kolektiva, saj se je na šoli skozi desetletja združilo več različnih programov z lastnimi strokovnimi identitetami. Zato želi več odgovornosti prenesti na vodje aktivov in razrednike ter okrepiti sodelovanje med učitelji različnih strok. "Šola se ne vrti okoli ravnatelja, jedro so vodje aktivov in razredniki," poudarja.
Na očitke o kadrovskem razpadu odgovarja, da je bilo v njegovem mandatu pet odpovedi brez upokojitev. Dve zaposleni sta odšli po poskusni dobi, ena pred iztekom pogodbe za določen čas, dve pa sta zapustili delovno mesto za nedoločen čas. "Ena sodelavka je izrazila nestrinjanje z mojim načinom vodenja, druga pa je odšla na bolje plačano delovno mesto." Dolgotrajno bolniško odsotne so po njegovih besedah dve do tri osebe, kar ocenjuje kot običajno fluktuacijo.
Pozimi mraz, poleti skoraj 30 stopinj
Težave pa niso le kadrovske. Šola se že leta sooča tudi z zahtevnim vzdrževanjem objekta, ki združuje več kot sto let staro vojašnico in novejši stekleni prizidek. "To je stara avstro-ogrska topniška vojašnica. Novi del pa je praktično steklena kletka. Pozimi se hitro ohladi, poleti pa temperature zrastejo tudi do 28 ali 29 stopinj Celzija," pojasnjuje ravnatelj. V določenih učilnicah in kabinetih naj bi bile temperature tako visoke, da šola razmišlja celo o začasnih klimatskih napravah in premeščanju pouka v druge prostore. Dodatne težave povzroča streha. "Streha pušča. Poškodovala jo je nameščena elektrarna, zato smo v dogovorih z najemnico oziroma lastnico elektrarne, da se poškodbe sanirajo," pravi.
Po njegovem je največja težava zapleten sistem ogrevanja, hlajenja, žaluzij in prezračevanja. Letos so uspeli odpraviti težave z ogrevanjem po zamenjavi raztezne posode in delu sanacije sistema, a priznava, da so ga v preteklosti že večkrat popravljali brez trajne rešitve. "Celoten sistem se je trikrat že popravljalo in krpalo, osnovnih napak pa se ni odpravilo. Zdaj pripravljamo celovito analizo."
Frizerji: od paradnega konja do občutka zapostavljenosti
Med večjimi napetostmi ostaja program frizer, ki velja za enega najbolj prepoznavnih programov šole. Del zaposlenih meni, da se je pod novim vodstvom znašel na stranskem tiru, predvsem zaradi sprememb pri organizaciji praktičnega pouka. Ravnatelj to zavrača: "Frizerski program je odličen in za šolo izjemno pomemben. Bilo bi poslovno popolnoma nesmiselno, da bi marginalizirali program, ki ima najboljši vpis."
Nekaj zaposlenih opozarja, da je razdrobljena praksa otežila izvedbo zahtevnejših frizerskih postopkov, ravnatelj pa odgovarja, da šola zgolj dosledno upošteva zakonodajo. "Ravnatelj se drži zakona in se ga bo držal. Učitelj praktičnega pouka lahko opravi največ sedem pedagoških ur dnevno." Priznava pa, da bodo prihodnje šolsko leto organizacijo prilagodili. Praksa naj bi bila ponovno bolj strnjena in prilagojena potrebam stroke, dijaki pa naj bi se znova v večji meri udeleževali domačih in mednarodnih tekmovanj.
Ob tem razkriva tudi razvojne načrte. Šola si je želela pridobiti gimnazijski program za gledališče in film, a ministrstvo predloga ni odobrilo. V prihodnje želijo več poudarka nameniti povezovanju programov, delu v raznolikih skupinah in sodobnim metodam poučevanja. "Veliko bo treba vlagati v izobraževanje – tako strokovno kot komunikacijsko, tudi v način, kako se med seboj pogovarjamo. Šola potrebuje nov začetek," sklene ravnatelj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
