Timotej Milanov
Ko so se po letošnjih državnozborskih volitvah prešteli glasovi, se je izkazalo, da je bil v gornjeradgonskem okraju osme volilne enote na listi Resnice izvoljen Boris Mijič. Kmalu zatem se je še izkazalo, da v širšem lokalnem okolju, kjer je kandidiral, skoraj nihče ne ve, kdo je to. Gre namreč za Ljubljančana, ki ga je Resnica pač umestila v gornjeradgonski okraj, kjer verjetno ni imela boljšega kandidata. A to je bil šele začetek razkritij, kmalu se je namreč izkazalo, da ima novopečeni poslanec precej masla na glavi. Njegovo podjetje Progros, ki naj bi se ukvarjalo z gradbeništvom in gostinstvom, ima namreč blokirane račune, kar je rezultat spornega poslovanja. Kot je že konec maja razkril portal Necenzurirano, ima podjetje do države za več deset tisoč evrov davčnega dolga. Mijič pa naj bi se po navedbah portala že več mesecev skrival pred upniki. Včeraj so na Necenzurirano še razkrili, da naj bi Mijiča zaradi neplačevanja delavcev že lani kazensko ovadila policija. Delavska svetovalnica pa je ta teden na tiskovni konferenci predstavila še izkušnje treh nekdanjih delavcev Progrosa. Tako recimo enemu med njimi podjetje med drugim ni izplačalo plače in zanj ni plačalo prispevkov, z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa so ga odjavili brez njegove vednosti na podlagi ponarejenega podpisa delavca na odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Listine naj bi ponarejali v vseh treh primerih. V Delavski svetovalnici so zadevo predali policiji, je poročala STA.
Iz Resnice so v zvezi s tem poslali izjavo za javnost, v kateri so se zavzeli za Mijiča, ki da je vodenje podjetja prevzel v času, ko je to že imelo finančne težave zaradi neizvedenih plačil iz več zaključenih projektov. Pri tem izpostavljajo, da je bil med drugim dosežen dogovor o plačilu dveh odprtih računov in da bo podjetje kmalu prejelo 30 tisoč evrov, s katerimi bo lahko poravnalo dolg do Fursa. Kot so še zapisali, pa se Mijič zavezuje, da bo podjetje v tem letu poravnalo tudi obveznosti do zaposlenih.
Včeraj je Resnica na družbenem omrežju X objavila posnetek, v katerem nastopata Mijič in predsednik stranke Zoran Stevanović, ki med drugim trdi, da je odredil notranji postopek v stranki za preverjanje vseh okoliščin primera. Hkrati je vse delavce, ki menijo, da imajo neporavnane terjatve, pozval, da naj se obrnejo nanj. Sam pa bo, pravi, iz svojih osebnih prihrankov pomagal zagotoviti sredstva: "Da bodo ljudje dobili tisto, kar jim pripada."
Mijič kot "fake" pomurski poslanec
Poslanci, ki so na različnih listah izvoljeni v pomurskih volilnih okrajih, so v državnem zboru navadno tudi člani Kluba pomurskih poslancev, v katerem si skupaj prizadevajo za ukrepe, povezane z razvojem regije. A Borisa Mijiča, kljub temu da je bil izvoljen v gornjeradgonskem okraju, niso povabili v klub, saj je v statutu kluba med pogoji za članstvo določeno, da mora poslanec poleg tega, da je izvoljen v enem od pomurskih okrajev, v njem imeti tudi stalno prebivališče, Mijič pa prihaja iz Ljubljane.
Poslanci skrivajo premoženje
Mijič pa ni edini poslanec državnega zbora, katerega ravnanje odpira vprašanja. Kar 28 poslancev namreč ni prijavilo svojega premoženjskega stanja, kar bi morali v skladu zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije narediti v enem mesecu po nastopu funkcije. Tako po navedbah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) prijave premoženjskega stanja ni oddalo 17 poslancev SDS, štirje poslanci Svobode, trije poslanci Demokratov. Anžeta Logarja, trije poslanci Levice in en poslanec poslanske skupine NSi, SLS, Fokus.
"Neprijava premoženjskega stanja je problematična z dveh vidikov. Gre za enega temeljnih postulatov transparentnosti in nadzora, ki ga imamo tako komisija za preprečevanje korupcije kot tudi javnost nad premoženjem funkcionarjev in morebitnim povečanjem tega premoženja. Glede na to, v kolikšni meri je bil boj proti korupciji poudarjen med volilno kampanjo, je samo po sebi povedno, če zdaj tega v strankah ne spoštujejo. Druga plat je seveda ta, da so ljudje poslance izvolili in jim zaupali državo v varstvo. Poslanci so tisti, ki s sprejetjem zakonov drugim postavljajo pravila, zato je seveda jasno, da državljani upravičeno od njih pričakujemo, da spoštujejo zakone tudi sami," pravi namestnica predsednice KPK Tina Divjak.
Kaj lahko doleti poslance, ki ne bodo vsega razkrili?
KPK bo poslance, ki še niso prijavili premoženjskega stanja, ponovno pozvala, da to storijo. Nekateri so poziv že prejeli, drugi ga bodo v prihodnjih dneh. Zoper tiste, ki tega niti po ponovnem pozivu ne bodo storili, bodo začeli prekrškovni postopek, lahko se jim izreče tudi globa. Če tudi po plačani globi ne bodo prijavili premoženjskega stanja, jim lahko komisija izreče tudi ukrep znižanja plače oziroma znižanja nadomestila za nekdanje poslance.
"Nosilci najvišjih političnih funkcij bi absolutno morali biti čisti, če se lahko tako izrazim, saj so oni tisti, ki bi morali s svojim ravnanjem dajati zgled ne samo glede spoštovanja zakonov, temveč tudi glede poštenega ravnanja na splošno. Dejstvo pa je, da imamo 90 poslancev in da smo vsi krvavi pod kožo," pravi Divjakova. Pri tem dodaja, da je bilo tako v preteklosti že več primerov, ki so se poslanci znašli v kazenskem postopku, nekateri med njimi so bili tudi pravnomočno obsojeni: "Le redki pa so zaradi tega odstopili."
Kako izboljšati stanje?
Integritetno ravnanje poslancev se po oceni Divjakove v Sloveniji poslabšuje: "Kar lahko v bistvu spremljamo na vsakokratnih sejah državnega zbora. Način njihove medsebojne komunikacije in tudi komunikacije z javnostjo na družbenih omrežjih velikokrat ne pritiče funkciji poslanca. Ti bi morali zelo paziti na to, da komunicirajo spoštljivo in da v javnost posredujejo zgolj informacije, ki temeljijo na dejstvih." A danes marsikateri poslanci nimajo zadržkov pri tem, ko v javnost posredujejo osebne ocene in pri tem napihujejo dejansko stanje, kar po mnenju Divjakove v družbo vnaša dodaten razkol in paniko.
Odpira se torej vprašanje, kako izboljšati stanje in ali bi morale imeti stranke same interne mehanizme, kako ravnati v teh primerih? V preteklosti so v slovenski politiki že bili primeri, kjer so želeli v določenih strankah dajati zgled na tem področju. Tak je bil recimo primer Darija Krajčiča, poslanca Liste Marjana Šarca, ki je moral leta 2019 odstopiti kot poslanec zaradi kraje sendviča v trgovini. A časi se spreminjajo, kar je razvidno tudi iz primera poslanca Mijiča, ki mu danes njegova stranka Resnica javno stopa v bran kljub precej hujšim nečednostim v primerjavi s sendvičem.
"Koliko sendvičev moraš ukrasti, da si tat? Najbrž samo enega. Že takrat je bilo problematično to, da se je velik del javnosti temu odstopu posmehoval, češ zaradi enega sendviča pa mu res ne bi bilo treba odstopiti. Ampak gre za nosilce najvišjih političnih funkcij, ki bi morali biti najbolj 'čisti'," pravi Divjakova in ob tem še meni, da je zato tovrstno opravičevanje situacije lahko skrb vzbujajoče. Kot še pove, pa pri tem ne gre samo za vprašanje notranjih mehanizmov političnih strank, ki imajo glede tega različne pristope: "Temveč bi lahko glede tega naredili več že na ravni državnega zbora in etičnega kodeksa poslancev. Lahko bi bile predvidene strožje sankcije, ker trenutno je etični kodeks napisan tako, da se poslancem praktično nič ne more zgoditi."
