"... sem človek z zdravo pametjo," je v sredini aprila navrgel v enem od svojih nastopov. Pred dnevi je priznanju - iz katerega je razbrati, da se predsednik svoje medicinske nepodkovanosti zaveda - pridružil predlog, da bi se dalo koronavirus morda zdraviti z razkužili, ki bi jih vnesli v telo obolelih. Spomnimo: med novinarsko konferenco v Washingtonu je najprej predstavil vladno študijo, ki nakazuje, da koronavirus oslabi, če je izpostavljen sončni svetlobi, vročini in razkužilom. Čeprav je predstavnik notranjega ministrstva ob navedku dejal, da je treba raziskavo vzeti s pridržkom, pa je Trump predlagal nadaljnjo raziskovanje. "Svetlobo lahko prenesete v telo, skozi kožo ali na kakšen drugačen način. Tudi to boste preizkusili, kajne? Sliši se zanimivo. In potem obeta tudi razkužilo, ki deluje v minuti. V minuti! Lahko kaj naredimo s tem, na primer z vbrizganjem razkužila v telo, da bi šlo za neke vrste čiščenje? Res se mi zdi zanimivo to preizkusiti," je razmišljal na glas. Nato se je obrnil k Deborah Birx, vladni koordinatorki za boj proti covidu-19, in jo vprašal, ali je že kdaj slišala, da bi za zdravljenje uporabili "vročino in svetlobo". "Ne kot način zdravljenja. Vročina je seveda dobra stvar, telo se nanjo odzove kot na tujek. A nisem še slišala, da bi se na tak način borili proti virusu," mu je odgovorila, med njegovim vprašanjem pa nemo strmela predse.
{twitter}https://twitter.com/euronews/status/1253690596910411778?s=21{/twitter}
Trump se je sprva šolal na vojaški akademiji, kasneje pa je iz ekonomije diplomiral na pensilvanski univerzi. Tudi njegovi najbolj goreči nasprotniki bi težko zanikali, da je izobražen človek, ki je v preteklosti opravljal raznolike poklice, največ jih je bilo podjetniško usmerjenih. Zdravnik ali znanstvenik sicer še ni bil, a mu to, zdaj ko je na položaju predsednika, ne preprečuje vpletanja v delovanje stroke. Če je tokrat presenetil z idejo o vbrizganju razkužila, je konec marca v svojih nagovorih vsakodnevno omenjal hidroksiklorokin. Napačno je namigoval, da je z njim varno zdraviti covid-19, Američane pa spodbujal, "naj poskusijo". Dejal je, da gre morda za največji preboj sodobne medicine. "Kaj lahko izgubite?" se je glasno vprašal na sestanku v Beli hiši konec marca.
Potem je o hidroksiklorokinu, ki je sicer antimalarik, nenadoma nehal govoriti. Nove raziskave iz Brazilije, Francije in veteranskih bolnišnic v ZDA so namreč pokazale, da zdravilo bolnikom ne bo pomagalo in ima lahko celo smrtonosne stranske učinke. Tudi študija, ki je bila predana reviji National Journal of Medicine s podporo Nacionalnega inštituta za zdravje z univerze Virginija, potrjuje, da njegove učinkovitosti ni mogoče dokazati. "Imeli smo veliko zelo dobrih rezultatov in imeli smo nekaj rezultatov, ki morda niso tako dobri," je Trump sklenil ob koncu "afere", pozive novinarjev, da so ga na raziskave, ki dokazujejo neučinkovitost zdravila, opozarjali že prej, pa zavrnil z argumentom, da "teh dokazov ni videl".
{embed_youtube}https://youtu.be/ZTXpRNIDpy0{/embed_youtube}
Vetrnice povzročajo raka, vadba lahko škoduje ...
V Trumpovem repertoarju je zdravljenje koronavirusa novost. Med klasike pa lahko uvrstimo njegov boj proti vetrnim turbinam. "Če imate hišo v bližini vetrnice, vam lahko čestitam. Vrednost vaše nepremičnine takoj pade za 75 odstotkov, poleg tega pa pravijo tudi, da hrup, ki ga oddajajo turbine, povzroča raka," je marca 2019 pripomnil na večerji Nacionalnega republiškega kongresnega odbora. Vprašanja se je dotaknil med debato o svoji predsedniški nasprotnici iz leta 2016, demokratski kandidatki Hillary Clinton, ki je predlagala vlaganje v vetrno energijo za zmanjšanje emisij ogljika. Trditve ni podprl z znanstvenimi dokazi.
{twitter}https://twitter.com/realDonaldTrump/status/257552283850653696{/twitter}
V času predsedniške kampanje leta 2015 je za revijo The New York Times - razpravljali so o skrbi za telo v času predsedniškega boja - namignil, da vadba utegne človeku škodovati. "Vsi moji prijatelji, ki telovadijo, morajo hoditi na zamenjave kolen, na zamenjave kolkov. Katastrofa so," je dejal, pristavil pa, da nastop pred občinstvom zadosti človekovi potrebi po telovadbi. Da so njegove medicinsko sumljive diagnoze lahko nevarne, so za portal Politiko sicer potrdili številni strokovnjaki. Ko javni uslužbenci, zlasti tako vplivni kot predsednik, podajajo mnenje o zdravstvenih vprašanjih, je to lahko tvegano. Lawrence Gostin, profesor globalnega zdravstvenega prava na univerzi Georgetown je denimo komentiral: "Da politik ali druga slavna oseba znanstvena dognanja zanika, čeprav zanjo obstajajo trdni dokazi, škodi prebivalstvu."
