Samooklicani voditelj Venezuele Juan Guaido je razglasil zadnjo fazo prevzema oblasti/odstavitve predsednika države Nicolasa Madura, poročajo tuje tiskovne agencije. Državni udar z vojsko na svoji strani, pravi Guaido, in očitno s podporo Združenih držav Amerike. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je izrekel podporo dogodkom v glavnem mestu Venezuele.
Reuters je zgodaj popoldan poročal, da se slišijo streli blizu vojaške baze La Carlota, kjer je samooklicani venezuelski voditelj, skupaj s svojim tesnim sodelavcem Leopoldom Lopezom, spopadi med pristaši Guaidoja in Madura. Na ulicah Caracasa je vroče med pristaši ene in druge strani. Opažen je bil solzilec, eno vozilo naj bi bilo trčilo v protestnike in potem zapeljalo čez njih. Več ljudi je ranjenih. Obrambni minister Vladimir Padrino je nekaj pozneje sporočil, da je bil v nemirih ustreljen en pripadnik venezuelske vojske. Zatrdil je tudi, da so "nepomemben" poskus udara zatrli in da se je 80 odstotkov vojakov, ki so sodelovali v njem, prostovoljno umaknilo.
{twitter}https://twitter.com/BreakingNLive/status/1123205682675765254{/twitter}
Obe strani trdita, da imata podporo vojske. Informacije gredo v več smeri, da se je zgodil državni oziroma vojaški udar in da se ni. Mario Isea, veleposlanik Venezuele v Španiji, je izjavil, da je vse pod kontrolo in da je le manjša skupina "poskušala spodkopati sistem", vojska v celoti pa da ostaja z Madurom.
"Danes so se pogumni vojaki, pogumni patrioti, pogumni ljudje, ki podpirajo ustavo, odzvali na naš poziv," je dejal Guaido v videu, posnetem na vojaškem letališču v Caracasu, ki so ga objavili na družbenih omrežjih. Ob njem so bili na posnetku še opozicijski politik Leopoldo Lopez in pripadniki oboroženih sil. "Prebivalci Venezuele so zagnali konec uzurpacije," je tvitnil. "Trenutno se srečujem z glavnimi vojaškimi enotami oboroženih sil, s čimer začenjamo zadnjo fazo operacije Svoboda." Pozval je tudi druge vojaške enote v državi, naj se mu pridružijo.
{twitter}https://twitter.com/dwnews/status/1123229784731942913{/twitter}
Lopez, ki je bil v hišnem priporu od leta 2017, je danes na twitterju zapisal, da ga je iz pripora na pobudo Guaidoja rešila vojska, ter pozval Venezuelce, naj se zberejo na ulicah na mirnih protestih.
Juan Guaido je danes izjavil, da je že leta v komunikaciji z vojsko, zdaj pa ve, da vojaki ne podpirajo "diktatorja Madura". Operacija Svoboda se je začela, je rekel. Zdaj da je "ta trenutek", za osvoboditev. Podpornike je pozval, naj gredo na ulice in širijo informacijo o prevratu, ker so internetne komunikacije otežene. Z druge strani pa sredi popoldneva po slovenskem času na twitterju tudi Nicolas Maduro. Da je govoril z vojaškimi voditelji in so mu potrdili "popolno lojalnost narodu, domovini in ustavi", je sporočil ...
{twitter}https://twitter.com/NicolasMaduro/status/1123227500367290368{/twitter}
"Pozivam k mobilizaciji ljudstva, da se zagotovi zmago miru," je tvitnil.
Poveljnik vojaškega letališča La Carlota, kjer naj bi se bil zgodil udar, je za provladno televizijo Telesur zanikal poročila, da so "dezerterji" prevzeli nadzor, in zatrdil, da oporišče še vedno nadzorujejo vojaki, zvesti Maduru.
Več držav se je že odzvalo na domnevni poskus državnega udara. ZDA so Guaidoju izrazile popolno podporo in pozvale venezuelsko vojsko, naj varuje ljudstvo in podpira državne "legitimne institucije". "Demokracije ni možno premagati," je v podporo Guaidoju tvitnil državni sekretar Mike Pompeo. Kolumbijski predsednik Ivan Duque je pozval venezuelske vojake, naj se postavijo "na pravo stran zgodovine" in zavrnejo Madurovo diktaturo.
Vojaško podporo Guaidoju so kot pozitivno ocenili tudi v Braziliji. Brazilski zunanji minister Ernesto Araujo in nemški zunanji minister Heiko Maas sta na skupni novinarski konferenci po srečanju v Brasilii pozvala k mirni rešitvi. Španska vlada je posvarila pred prelivanjem krvi v Venezueli in pozvala k demokratičnim volitvam. K mirni rešitvi krize so pozvali tudi v Londonu.
Iz Evropske komisije so sporočili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov, a jih ne želijo komentirati. Ponovno so pozvali k politični in mirni rešitvi ter k svobodnim in pravičnim volitvam.
