Petithory Lanzmann, vdova francoskega filmskega ustvarjalca Claudea Lanzmanna, ki je režiral film o holokavstu Shoah, je želela zamrznjeno seme svojega sina prepeljati na kliniko za umetno oploditev v Izraelu, kjer je skušala uresničiti njegovo željo, da bi po smrti postal oče.
Sodniki na ESČP so soglasno odločili, da je pravica posameznika, da odloča, kako in kdaj postati starš, neprenosljiva. To tudi pomeni, da Lanzmannovi sinova želja, da postane oče, ne zagotavlja pravice, da postane babica, je razsodilo sodišče v Strasbourgu.
Sin Lanzmannove je leta 2014 zbolel za rakom, kmalu po diagnozi pa izrazil željo, da bi postal oče, in spermo shranil v kliniki CECOS v bolnišnici Cochin v Parizu. Po njegovi smrti leta 2017 je sodišče v Franciji zavrnilo Lanzmannovo, da bi spermo odnesla na kliniko v Izraelu.
Lanzmannova je v tožbi med drugim trdila, da ji je bila s prepovedjo odvzeta pravica do družinskega življenja in pravica postati babica, pa tudi pravica, da spoštuje in izpolni sinovo željo. Sodišče je oba dela tožbe razglasilo za nedopustna.
