Tri medijske organizacije, katerih novinarjem so prejšnji teden prepovedali vstop v Belo hišo, tožijo predsednika Donalda Trumpa in njegove tri visoke svetovalce. Nenadno prepoved vstopa označujejo za neposreden napad na prvi amandma ameriške ustave.
Medijske hiše Politico, CNN in MS NOW so v ponedeljek v skupni izjavi sporočili, da vlagajo zvezno tožbo. Z njo želijo novinarjem takoj vrniti dostop do Bele hiše. Tajna služba je namreč v soboto njihovim poročevalcem zavrnila vstop in jim zaplenila akreditacije, poroča Politico.
"Zjutraj smo obvestili vlado, da danes vlagamo tožbo, s katero ščitimo naše pravice iz prvega amandmaja in branimo načelo, da vlada ne odloča o tem, kaj tisk poroča ali objavlja," so mediji zapisali v izjavi. Dodali so, da je Bela hiša brez predhodnega obvestila ali postopka preklicala akreditacije njihovim novinarjem, ker je nasprotovala njihovemu poročanju. Organizacije zdaj prosijo sodnika na ameriškem okrožnem sodišču v Washingtonu, naj Trumpovo prepoved hitro razglasi za neustavno in njegovim pomočnikom prepreči njeno nadaljnje izvajanje.
Bela hiša in ministrstvo za pravosodje za zdaj nista odgovorila na prošnje za komentar. Trump je sicer izključitev novinarjev napovedal že v petek na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da prepoved velja takoj. Pri tem je navedel le malo konkretnih razlogov. Pritoževal se je nad nenehnim poročanjem, ki ga označuje za lažne novice ter fikcijo in laži. V petek je med fotografiranjem v Ovalni pisarni dodal le, da se takšne zgodbe nabirajo že nekaj let in da je tega preprosto sit. "So pametni ljudje, a nalašč pišejo negativne novice," je dejal predsednik.
Kršitev ustave in ustrahovanje drugih medijev
Medijske organizacije, ki jih zastopa odvetnik Theodore Boutros mlajši, vlagajo tožbo proti Trumpu, vodji osebja Susie Wiles, direktorju za komunikacije Stevenu Cheungu in direktorju tajne službe Seanu Curranu. V tožbi trdijo, da predsednikova prepoved na več načinov krši ameriško ustavo. Nenadni preklic dostopa do Bele hiše brez opozorila po njihovem mnenju krši pravico do dolžnega pravnega postopka in lastninske pravice iz petega amandmaja. Maščevanje zaradi vsebine poročanja pa predstavlja kršitev pravic iz prvega amandmaja.
Tožniki opozarjajo, da prepoved že zdaj resno ovira njihovo zmožnost poročanja o dogajanju v Beli hiši. Hkrati opozarjajo na učinek ustrahovanja med drugimi mediji. Ti bi se lahko prav tako znašli pred zaprtimi vrati, če bi predsednik ocenil, da njihovo poročanje ni dovolj naklonjeno njegovi administraciji. Čeprav dolgoletni pravni precedensi Beli hiši dovoljujejo omejevanje dostopa novinarjem do poslopja, so sodišča v preteklosti že odločila, da uradniki teh omejitev ne smejo uporabljati na način, ki diskriminira na podlagi stališča ali vsebine.
Zgodovina sporov in zapletenih sodnih odločitev
Trump je že v preteklosti poskušal določenim novinarjem ali medijskim organizacijam preprečiti dostop, a je na sodiščih pogosto naletel na odpor. Leta 2018 so uradniki suspendirali akreditacijo takratnega dopisnika CNN Jima Acoste. Trdili so, da je kar naprej govoril in se oklepal mikrofona, ko je Trump jasno nakazal, da želi vprašanje drugega novinarja. Sodnik je takrat odredil vrnitev akreditacije in opozoril na nejasen postopek suspenza.
Podoben boj se je odvil naslednje leto, ko sta se na predsedniškem vrtu verbalno spopadla svobodni novinar Brian Karem in Trumpov svetovalec Sebastian Gorka. Tudi takrat je zvezni sodnik Beli hiši naročil, naj novinarju vrne akreditacijo, saj pravila obnašanja niso bila dovolj jasna, da bi zagotovila pošten postopek.
Lani pa je izbruhnil nov pravni spopad, ko je Trump agenciji Associated Press (AP) prepovedal udeležbo na dogodkih v Vzhodni sobi in jo izključil iz majhne skupine novinarjev, ki imajo rutinski dostop do Ovalne pisarne ter predsedniškega letala. Trump je ukrepal, ker AP ni želel uporabljati izraza Ameriški zaliv namesto Mehiški zaliv, potem ko je predsednik podpisal izvršni ukaz o preimenovanju. Zvezni sodnik je sicer stopil na stran agencije AP, a je prizivno sodišče večino njegove odločitve začasno ohranilo. Odločili so, da najbolj omejena območja, kot je Ovalna pisarna, ne spadajo pod širšo zaščito prvega amandmaja in da Bela hiša tam ohranja pravico do odločanja o tem, katere novinarje bo spustila v te prostore.
