Po kratkem obdobju miru, ki je sledilo dogovoru med Združenimi državami Amerike in Iranom, napetosti v Hormuški ožini spet močno dvigujejo cene nafte. Plovba skozi to ključno pomorsko pot ostaja izjemno nevarna, saj Iran in jemenski uporniki Hutiji nadaljujejo napade na naftne tankerje. Čeprav ZDA zagotavljajo, da prehod ostaja odprt, hkrati grozijo z napadi na iransko infrastrukturo, če se bodo dogodki nadaljevali. Te nove geopolitične napetosti neposredno vplivajo na cene nafte v Evropi, poroča Euronews.
Prejšnji mesec so evropske države še beležile umiritev cen goriv. Washington in Teheran sta namreč pred tem dosegla memorandum o razumevanju, ki je vključeval tudi prekinitev ognja. Novi podatki Eurostata kažejo, da so cene dizla v primerjavi s prejšnjim mesecem padle za 6,4 odstotka, bencina pa za 4,2 odstotka. Največji padec cen dizla so vozniki občutili na Češkem, Poljskem in v Bolgariji. Najmanjše pocenitve pa so zabeležili na Madžarskem, v Italiji in v Sloveniji. Pri bencinu sta Ciper in Italija celo beležila rahel dvig cen, medtem ko so v vseh ostalih državah cene padle, najbolj na Švedskem, v Belgiji in na Poljskem.
Sod nafte presegel mejo 100 dolarjev
Nova faza napetosti zdaj to kratkotrajno olajšanje hitro briše. Cena surove nafte na svetovnem trgu je prejšnji teden prebila mejo 100 dolarjev za sod, kar predstavlja najvišjo raven od začetka junija. Na letni ravni cene goriv v Evropi kažejo precejšnja nihanja. Največjo rast cen so zabeležili v Bolgariji, Litvi in Romuniji, kjer so se goriva podražila za več kot 23 odstotkov. V nekaterih državah zunaj Evropske unije so vozniki utrpeli še hujši udarec. V Turčiji so cene poskočile za skoraj 32 odstotkov, v Gruziji pa za skoraj 30 odstotkov.
Države iščejo različne načine, kako zaščititi potrošnike pred cenovnimi šoki. Če izvzamemo Malto, so najmanjšo rast cen goriv v Evropski uniji zabeležili na Madžarskem, Poljskem in v Španiji. Madžarska vlada je preprosto omejila cene goriv. Poljska in Španija pa sta udarec omilili tako, da sta znižali stopnjo davka na dodano vrednost za bencin in dizel. Ta poteza je hitro sprožila kritike v Bruslju, saj Evropska unija državam članicam raje priporoča znižanje trošarin in ne davka na dodano vrednost.
