Evropska unija je s tretjim septembrom ustavila uvoz brazilskega mesa in številnih drugih proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi. Pristojni organi so se za ta korak odločili, ker Brazilija ni zagotovila ustreznih dokazov, da njen izvoz izpolnjuje stroge evropske standarde glede uporabe antibiotikov v živinoreji.
Odločitev Bruslja ponovno odpira široko razpravo o varnosti hrane in neenakih pogojih proizvodnje. Evropski kmetje morajo dosledno spoštovati izjemno stroga pravila glede pridelave hrane in uporabe različnih sredstev. Na drugi strani pa hrana iz držav zunaj Evropske unije pogosto nastaja pod precej milejšimi pogoji.
To vprašanje še posebej izstopa v luči trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki odpira vrata obsežnejšemu uvozu cenejše hrane iz Južne Amerike na evropske trgovske police. Evropska komisija želi z novo prepovedjo zaščititi domače proizvajalce in potrošnike ter preprečiti širjenje protimikrobne odpornosti, ki nastane zaradi prekomerne uporabe zdravil pri živalih.
Dvojna merila uničujejo evropske kmete
Na težavo neusklajenih proizvodnih standardov med Evropsko unijo in državami Mercosurja opozarja hrvaški evropski poslanec Marko Vešligaj. Prepričan je, da najnovejša odločitev Bruslja predstavlja še en trden argument proti trenutni obliki trgovinskega sporazuma. "Večkrat sem opozarjal, da največja težava sporazuma z državami Mercosurja leži v neenakih pravilih in dvojnih standardih proizvodnje," poudarja Vešligaj. Poslanec pojasnjuje, da imajo te države precej blažje predpise glede uporabe pesticidov, hormonov in gensko spremenjenih organizmov.
Taka hrana nato prosto prihaja na evropski trg in neposredno uničuje konkurenčnost evropskih kmetov, ki morajo slediti neprimerno višjim standardom. Vešligaj dodaja, da je skupina poslancev prav zaradi teh pomislekov sporazum poslala v presojo na Sodišče Evropske unije, a je Evropska komisija kljub temu vsilila njegovo začasno izvajanje.
Prepoved uvoza sicer ne zajema zgolj govedine in drugega mesa, temveč tudi živali, ki jih rejci gojijo za proizvodnjo hrane. Ukrep vključuje perutnino, jajca, med in celo čreva, ki jih mesna industrija uporablja pri izdelavi mesnih izdelkov. Evropski inšpektorji so Brazilijo že maja uvrstili na seznam držav, ki ne spoštujejo evropskih pravil o uporabi antibiotikov pri živalih. Ta pravila predstavljajo ključen del širše evropske politike, ki se bori proti odpornosti bakterij na zdravila.
Opozorila pred pomanjkljivim nadzorom
Vešligaj opozarja, da najnovejša prepoved razkriva resne težave pri nadzoru nad spoštovanjem evropskih standardov. Meni, da zgolj odziv Evropske komisije po odkritih kršitvah ne zadošča za dolgoročno varnost. Po številnih kritikah sporazuma, ki so prišle tako iz Evropskega parlamenta kot od samih evropskih kmetov, Evropska komisija zdaj poskuša dokazati, da uspešno nadzira uvoz. Kljub temu mnogi strokovnjaki in politiki zahtevajo strožje preventivne ukrepe.
Odločitev Bruslja nosi še dodatno težo, saj je Brazilija leta 2025 predstavljala drugega največjega dobavitelja govedine za Evropsko unijo. Zaradi tako velikega obsega uvoza vprašanje proizvodnih standardov presega zgolj trgovinsko politiko in postaja ključno vprašanje javnega zdravja. "Resnično se moramo vprašati, kakšno hrano jemo in ali nam uspeva zaščititi naše proizvajalce ter potrošnike," zaključuje Vešligaj, ki evropske institucije poziva k večji previdnosti in doslednosti.
