Sezona kvartalnih poročil se je začela v torek z objavami poslovnih izidov največje ameriške banke JPMorgan, banke Citigroup in zdravstvenega velikana Johnson & Johnson. Vsa omenjena podjetja so za letošnji tretji kvartal objavila poslovne izide, ki so bili mnogo boljši od pričakovanj na trgu.Banka JPMorgan je v tretjem četrtletju objavila dobiček v višini 9,44 milijarde dolarjev ali 2,92 dolarja na delnico, kar je preseglo 2,23 dolarja, kolikor so znašala pričakovanja na trgu. Banka je v tretjem kvartalu ustvarila 29,94 milijarde dolarjev prihodkov, približno 1,5 milijarde dolarjev več, kot so pričakovali analitiki. Podjetje Johnson & Johnson je tudi v torek poročalo o prihodkih tretjega četrtletja, ki so presegli pričakovanja Wall Streeta, in sicer predvsem zaradi večje prodaje medicinske opreme in večjega povpraševanja po nekaterih zdravilih. Podjetje je poročalo o prilagojenem dobičku v višini 2,20 dolarja na delnico, kar je višje od dobička 1,98 dolarja na delnico, ki so ga napovedali analitiki. Mnogo višji dobiček od pričakovanega pa je v torek objavila ameriška banka Citigroup, saj je njen dobiček pozitivno presenetil kar za dobrih 40 odstotkov. V banki Citigroup so v tretjem kvartalu sicer zaslužili 3,2 milijardi dolarjev, namesto pričakovanih 1,8 milijarde dolarjev.
Dobri poslovni izidi največjih finančnih in nefinančnih podjetij na svetu pomenijo dobro popotnico za delniške trge. Tudi na domačem delniškemu trgu smo v tem tednu prejeli pozitivno novico, saj je Zavarovalna skupina Sava (Sava Re) v sredo napovedala drugo letošnjo skupščino, na kateri bodo delničarji podjetja izglasovali izplačilo dividend v višini 1,05 evra še v letošnjem letu in sicer najverjetneje v začetku decembra. Predlagana dividenda je za 10,5 odstotka višja od lanske. Po objavi novice so delnice Save Re včeraj zjutraj poskočile za dobre 4 odstotke.
Kar se tiče pritoka makroekonomskih podatkov zadnjega tedna dni, je v ospredju upočasnjena septembrska rast cen v ZDA. Po višji medmesečni rasti za 0,6 odstotka v juliju in nadaljnji 0,4-odstotni rasti v avgustu, so se cene osnovnih potrošniških dobrin septembra zvišale »le« za 0,2 %. To je prispevalo k temu, da je septembra medletna osnovna inflacija v ZDA nespremenjena pri 1,7 odstotka. Za upočasnitev rasti potrošniških cen lahko krivimo nezmožnost ameriške politike, da končno le izda drugi paket fiskalne pomoči, ki jo določeni deli ameriškega gospodarstva in mnoga gospodinjstva v ZDA nujno potrebujejo. Ko bo drugi fiskalni paket le sprejet, bo to seveda pozitivno vplivalo tudi na finančne trge, saj bo šlo v najslabšem primeru za trilijonsko investicijo v ameriško ekonomijo. V kolikor ne pride do sprejetja novega stimulativnega paketa do predsedniških volitev in v kolikor bodo na njih zmagali demokrati (tako pričakuje trg), lahko v prihodnje pričakujemo še dosti višjo stimulacijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
