Carl Bildt in Wolfgang Petritsch sta pozvala k ukinitvi urada visokega predstavnika (OHR) v Bosni in Hercegovini. Prepričana sta, da mora država dobiti verodostojno evropsko prihodnost. V članku za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung sta zapisala, da odstop Christiana Schmidta odpira veliko več kot le vprašanje njegovega naslednika, saj da se mora Evropa soočiti z neudobno geopolitično realnostjo.
Trideset let po Daytonskem sporazumu Bosna in Hercegovina ostaja ujeta v političnem vmesnem prostoru. Formalno ohranja suverenost, dejansko pa ostaja pod mednarodnim nadzorom. Institucija visokega predstavnika je uspešno vodila obnovo po uničujoči vojni, vendar so jo snovalci zamislili kot začasno rešitev. Z leti je urad izgubil vpliv in legitimnost. Lokalni politiki ga pogosto izkoriščajo kot izgovor ali rešilno bilko, kar jih odvezuje odgovornosti za iskanje trajnostnih demokratičnih kompromisov.
Spremenjena geopolitična slika in novi interesi
Bildt in Petritsch poudarjata, da bi bilo napačno refleksno imenovati novega visokega predstavnika. Mednarodna skupnost se mora vprašati, ali takšna poteza resnično spodbuja stabilnost ali le ohranja vodeno stagnacijo. Geopolitična situacija se je namreč močno spremenila. Dolgoročna pot do Bruslja izgublja privlačnost na Zahodnem Balkanu, mednarodni konsenz o prihodnosti Bosne in Hercegovine pa že dolgo ne obstaja več.
Rusija že vrsto let odkrito zavrača vlogo visokega predstavnika in deluje kot regionalni moteči dejavnik. Opazna je tudi sprememba v drži Združenih držav Amerike. Washington zdaj kaže izrazito transakcijski pristop do Balkana. Nedavni obisk sina ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Republiki srbski vidita kot poskus vzpostavitve novih, dvomljivih poslovnih odnosov. Podobni procesi, ki ignorirajo evropska pravila, že potekajo v Srbiji in Albaniji.
Prehod od nadzora k evropski integraciji
Naslednik odhajajočega visokega predstavnika v takšnih okoliščinah težko pridobi večjo legitimnost od svojih predhodnikov. Zato ni ključno vprašanje, kdo bo zamenjal Schmidta, temveč katere reforme bodo državo približale Evropski uniji. Bosna in Hercegovina ne more hkrati ostati pod mednarodno upravo in uspešno stopati po poti evropskih integracij.
"Evropa potrebuje strateški novi začetek v BiH," opozarjata nekdanja visoka predstavnika. Ta začetek mora vsebovati dva elementa: popravek nefunkcionalnega sistema upravljanja in konec posebnega mednarodnega nadzora. Reformna agenda se mora tesno povezati s postopnim približevanjem evropskim strukturam. Ne gre za radikalno rušenje daytonskega sistema, ampak za realistično prilagoditev. Država potrebuje učinkovitejše strukture odločanja in jasnejše odgovornosti, ki bodo omejile stalne možnosti političnih blokad.
Zaprtje OHR morajo evropski voditelji tesno povezati z vstopom BiH v EU. Pogoje, ki sta jih Schmidt in njegovi predhodniki neuspešno zahtevali več let, na primer vprašanje državnega premoženja, bi lahko prenesli v ustrezna poglavja pristopne pogodbe. To bi dokončno končalo neskončne razprave o tem, ali Bosna in Hercegovina sploh pripada Evropi. Umik Schmidta predstavlja dolgo pričakovano priložnost, da mednarodna politika do BiH dobi evropski značaj. Bosna in Hercegovina ne potrebuje v nedogled podaljšane mednarodne uprave, temveč verodostojno evropsko prihodnost.
