Še jutri, 9. aprila, med 16. in 18. uro, ter v soboto, 11. aprila, med 10. in 12. uro je v Čeligijevem stolpu v Mariboru na ogled razstava Talis. Pripravilo jo je Društvo Trafika, avtor razstave Vid Kmetič pa z besedili na panojih pripoveduje zgodbo o vzponu, razcvetu in padcu podjetja, ki je desetletja oblikovalo identiteto Maribora. Talis ni bil le proizvajalec pijač, temveč simbol industrijskega razvoja, inovativnosti in skupnosti – ter hkrati opomin, kako hitro lahko uspeh zamenja zaton. "Ne znam si predstavljati, kako je moralo biti nekdanjim delavcem, ko so leta 2006 spremljali rušitev 70-metrskega silosa, enega najbolj prepoznavnih simbolov pivovarne," je na odprtju razstave komentiral Kmetič.
Letos torej mineva dvajset let od tega žalostnega, sklepnega dogodka za Talis na Taboru, kjer danes stojijo nakupovalni center in stanovanjski bloki. Kako pa se je sploh začelo? Pred 70 leti, torej leta 1956, se je podjetje Jugoalko Maribor (prej Živilska industrija Maribor), ki je združevalo živilske obrate živilske stroke, nacionalizirane po drugi svetovni vojni, preimenovalo v TALIS – tovarno alkoholnih izdelkov in sadnih sokov Maribor.
V naslednjih letih se je širilo z vključevanjem drugih podjetij (Apis Šentilj, Vinag), kar je privedlo do nastanka kompleksnega industrijskega sistema, ki je združeval proizvodnjo pijač, vina, piva in kisa. Konec 60. let so reorganizacije močno preoblikovale podjetje. Nastal je Talis Maribor, ki je postal del večjih gospodarskih povezav (SOZD), skupaj z največjimi jugoslovanskimi prehrambnimi podjetji.
Iz pivovarne ob Ljubljanski cesti je leta 1969 pritekla prva pivina, kmalu zatem pa so napolnili prve steklenice piva. Imenovali so jo tudi Lepotica pod Pohorjem in bila je eden največjih industrijskih projektov v Sloveniji tistega časa. Predstavljala je tehnološki in gospodarski ponos Maribora. Talis je ustvaril številne prepoznavne pivske znamke: Gambrinus, Pils in kasneje Pils 200, Export Pils, Temni Ležak, Silvester, brezalkoholno pivo Karakat (prvo v Jugoslaviji). Posebno mesto imata tudi pivo Splavar, vezano na staro pivovarno, ter licenčna proizvodnja piva Skol. Kljub uspehu je bila ena ključnih napak odločitev o sodelovanju s Pivovarno Laško, ki je privedla do opustitve lastne proizvodnje piva. Ta poteza je simbolično označila začetek zatona mariborskega pivovarstva.
Kaj s Čeligijevim stolpom?
Pred odprtjem razstave o Talisu v Čeligijevem stolpu je Društvo Trafika pripravilo še pogovor o tem edinstvenem primeru ohranjene srednjeveške obrambne arhitekture. Kakšne so možnosti, da bi bil odprt za ogled pogosteje? Konservatorka pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Alenka Zupan je poudarila izjemnost stolpa, ki je zaradi svoje četverokotne oblike redkost tudi v evropskem merilu. Kasneje so namreč tovrstne stolpe pogosto prezidavali. Da torej stolp ne more biti prizorišče dogodkov, ki bi okrnili to njegovo prvobitnost, so se strinjali tudi ostali sodelujoči in poslušalci. Da pa lahko v leta 2021 obnovljenih prostorih po vnaprejšnjem dogovoru in v skladu z oceno možnosti potekajo manjši dogodki, je potrdila tudi predstavnica Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor Martina Kositer. Nenazadnje to dokazuje tudi Društvo Trafika, ki je manjšo razstavo v njem pripravilo že lani in ponovno letos. Dobro bi bilo še, da vodniki in ostali, ki promovirajo naše mesto, stolp pogosteje vključijo v oglede mesta, da se tudi tako izpostavi njegova pomembnost in dragocenost.
Najbolj prepoznavna Talisova pijača je bila Ora, ki je nastala skoraj po naključju sredi 60. let. Hitro je osvojila trg Jugoslavije in postala simbol generacij. Polnili so jo v značilne stekleničke, kasneje pa tudi v pivske steklenice, kar je še povečalo njeno priljubljenost. Leta 1995 je bila blagovna znamka prodana Pivovarni Laško. Talis je proizvajal tudi druge gazirane pijače, malinovec in sadne sokove, licenčno polnjeno Pepsi Colo in prej tudi Cockto. Pomemben del proizvodnje je bila tudi kisarna, ki je prinašala stabilne prihodke.
Med manj znanimi dejavnostmi je bil obrat za koncentracijo in dehidracijo, kjer so proizvajali pivino v prahu in napitek Mamino. Ta izdelek se na trgu ni uveljavil, a kaže na inovativnost podjetja.
Talis ni bil le podjetje, temveč skupnost. Zaposleni so čutili močno pripadnost kolektivu, kar se je odražalo tudi v športnih dejavnostih. Na Pivovarskih igrah, kjer so tekmovale pivovarne iz vse Jugoslavije, so bili Talisovi zaposleni pogosto med najboljšimi. Leta 1994 je podjetje dobilo novo ime – Štajerska pivovarna, kar pa je že nakazovalo na obdobje velikih sprememb in težav. Njen stečaj se je začel leta 1997.
