Uroš Gramc
Jadranje ni ravno za športnike iz notranjosti celine, a je vetra in vode očitno ravno dovolj, da kdaj koga odnese proti Obali, kjer se z raznimi disciplinami v kombinaciji plovila in vetra ukvarjajo zelo resno. Pa tudi nadvse uspešno, saj se z velikih tekmovanj vračajo s pokali in kolajnami, tudi olimpijskimi. O teh še ne razmišlja Ota Brina Podlesnik, toda mlada Ptujčanka je dovolj uspešna, da si je priborila nastop v slovenski reprezentanci za evropsko prvenstvo.
Spoznava Baltik
Učenka Osnovne šole Breg, ki je uspešno zaključila osmi razred, je že ves teden v Gdynii na Poljskem, kjer se spoznava z razmerami na Baltiku, v soboto pa bo v jadralski klasi optimist debitirala na svojem doslej največjem tekmovanju. In če bo šlo kot po maslu, bo na vodi vse do četrtkovega zadnjega, desetega plova. "Že to, da sem se uvrstila v reprezentanco in da sem šla na evropsko prvenstvo, mi pomeni zelo veliko. Nisem prepričana, če se tega dejansko zavedam. Moja želja je pridobiti čim več izkušenj, da spoznam druge kraje, drugačne ljudi in da se spoprijateljimo. Rezultatsko pa ciljam na stopničke, čeprav vem, da sem zaradi velike razdalje do morja trenirala manj od drugih jadralcev. Ampak če se bom v kvalifikacijah uvrstila v zlato skupino, torej v prvo polovico po polovici plovov, bo čisto dovolj," nam je povedala Ota Brina Podlesnik, ki pričakuje zahtevne razmere, saj je "Gdynia znana po malo vetra, ki je nestabilen".
Ptujska štirinajstletnica se je nad tem športom navdušila na družinskih počitnicah, njen stric je bil skiper in je za povrh še surfal. Prvič je šla sama na vodo z jadrnico na Ptujskem jezeru, ko se je včlanila v Brodarsko društvo Ranca, kjer ji še danes pomagajo predvsem z opremo, za kar jim je hvaležna, sicer pa trenira v koprskem klubu. Kar ni enostavno, pove njena mama Vanja Meglič Podlesnik, saj že vožnja na Obalo praktično vsak konec tedna terja ogromno energije in seveda denarja: "V Kopru se nam čudijo, kako se nam da." Saj mami se ne najbolj, hčerko je moledovala, da bi si našla kak šport bližje. In si je – plezanje v Slovenski Bistrici, a ta ljubezen ni trajala dolgo. Menda le eno zimo.
Preveč jo je vleklo na vodo
Preveč je deklico vleklo na vodo. "Pri tem športu me privlači predvsem, da ni vedno enako, da se razmere konstantno spreminjajo in da se ne tekmuje na stotinke," je dejala Ota Brina, ki bi na morju rada preživela še več časa. Bi rada tam tudi živela? "Nisem povsem prepričana, si pa tam sebe brez težav predstavljam. Zato bi se rada vpisala v športni oddelek Gimnazije Koper, ker se hočem z jadranjem resneje ukvarjati. Želim tudi razbremeniti starše, saj so dolge vožnje na treninge kar naporne. Zelo sem jim hvaležna, kar počnejo zame." V koprskem klubu Jadro si je že našla pravo jadralsko družbo. "Spoznala sem trenerja Petra Milivojeviča in sojadralce, s katerimi se super razumemo. Nikoli se ne počutim izključeno, češ da sem s celine, se pa večkrat pohecamo zaradi mojega naglasa. Brez trenerja in sojadralcev mi ne bi uspelo," je povedala Ota Brina Podlesnik, ki si je že zastavila športne cilje za daljše obdobje kariere, a o njih kdaj kasneje. Najprej je na vrsti Poljska, kjer se bo začelo v soboto s pregledom opreme in slovesnim odprtjem prvenstva, kot se za velika tekmovanja spodobi.
