Branka Bezjak
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je danes pri Treh ribnikih v Mariboru pripravil osrednji dogodek letošnjega tedna gozdov. Lokacija ni bila izbrana naključno, kajti tukaj je osrednji Mestni park z ribniki, vse skupaj pa obdajajo gozdovi. Občani sem zahajajo v velikem številu za sprostitev, rekreacijo. Toda gozd ni park, temveč ima drugačne zakonitosti, da je živ ekosistem, so danes poudarili gozdarji.
Geslo letošnjega tedna gozdov je Manj zmot, več znanja o gozdu in spoštovanja. Zato je bil glavni del dogodka sprehod po gozdu, na katerem so gozdarji na petih točkah predstavili pet pogostih zmot: o mladem gozdu, o delu gozdarja, o odgovornem obisku gozda, o posekih in o mestnih gozdovih.
"Preden presodimo, vprašajmo. Preden na družbenih omrežjih delimo objavo, preverimo. Gozd si zasluži znanje. Gozd si zasluži spoštovanje. In kadar nismo prepričani, lahko najprej vprašamo stroko," pa je v uvodnem govoru dogodka, ki ga je povezovala dolgoletna gozdarka Hedvika Jenčič, izpostavil direktor ZGS Gregor Danev. Izrazil je sicer tudi obžalovanje, da je nastajajoča nova slovenska vlada pri imenu ministrstva izpustila del gozdarstva, kajti gozd je še kako pomemben, ne nazadnje je z njim prekrite 60 odstotkov površine naše države.
Tudi Alenka Korenjak z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarila, kako je pomembno, da gozdarski strokovnjaki na terenu javnosti na razumljiv način pojasnijo dela, ki se izvajajo v gozdu, njihov cilj in namen. "Predvsem pa je pomembno, da tudi ljudje spoštujejo obvestila, napotila in se ne podajajo v gozd, ko tam poteka sečnja, ker se lahko zgodijo tragični primeri, kakršnim smo bili priča nedavno," je še dodala.
Gozdovi na Mestnem vrhu in na Piramidi so sicer v državni lasti oziroma v lasti družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Da se dogovarjajo z Mestno občino Maribor o zamenjavi zemljišč, je povedal vodja mariborske enote Peter Kolar. Ne nazadnje je MOM v gozdu že uredila in vzdržuje tudi učno pot, tudi sedaj so v sodelovanju z gozdarji poskrbeli za dodatne tablice, ki ozaveščajo obiskovalce gozda. Denimo o tem, da je podrto, suho drevo prav tako dom številnim organizmom.
"Občina tudi lažje komunicira z uporabniki, ko se ti odzivajo na stanje v gozdu. Prav je, da so občani pozorni, da se zavedajo pomena gozda, toda potrebna je tudi sečnja, zlasti tukaj, kjer je treba še toliko bolj imeti v mislih varnost številnih obiskovalcev gozda," je še razmislek o zamenjavi gozdov pojasnil Kolar.
Kot so poudarili na ZGS, ostajajo javnosti še naprej na voljo za vsa vprašanja o gozdu, posegih, obnovi, gozdnem bontonu, mestnih gozdovih in delu javne gozdarske službe. "Če vas v gozdu kaj zmoti, skrbi ali zanima, vprašajte. Naši gozdarji so vsak dan na terenu, med ljudmi in v gozdu, in so zakladnica znanja," je dodal vodja Območne enote ZGS Maribor Igor Kopše.
Čestitke za dobro opravljeno delo je gozdarjem izrekel tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek in izpostavil, da imamo v Sloveniji pretežno star gozd, ki je zato tudi vedno manj odporen na ujme in podnebne spremembe. Ob tem je opozoril, da je treba zlasti manjšim lastnikom pomagati, da bodo razumeli pomen rabe lesne mase in pomladitve.
