Poškodovana drevesa, nestabilen teren ter delo z motorno žago in kmetijsko mehanizacijo zahtevajo dodatno previdnost, ustrezno opremo in usposobljenost, opozarjajo v Zavodu za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Lani je denimo pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 21 ljudi. Dve osebi v prometnih nesrečah s traktorjem, šest pri delovnih nezgodah s traktorjem, enajst pri delu v gozdu, dve pa zaradi drugih vzrokov. Povprečje zadnjih let ostaja pri približno 21 smrtnih žrtvah letno. Od januarja do maja 2026 je umrlo že dvanajst oseb, od tega šest pri delu v gozdu in štiri v nesrečah s traktorji.
Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek poudarja, da vsaka smrtna nesreča pomeni veliko izgubo za družino in skupnost. Po njegovih besedah lahko ena zaščitna čelada, pripet varnostni pas ali premišljena odločitev pomenijo razliko med življenjem in smrtjo.
Posebej skrb zbujajoče so nezgode s traktorji in drugo kmetijsko mehanizacijo. V letu 2025 je bilo evidentiranih 73 takih delovnih nezgod. Poškodovalo se je 56 oseb, 20 jih je bilo huje poškodovanih, osem pa jih je umrlo. Najpogostejši vzrok nesreč sta nepazljivost in prevračanje traktorjev. Analize kažejo, da bi bilo mogoče večino teh smrti preprečiti. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi vsaj 80 odstotkov smrtno ponesrečenih voznikov preživelo, če bi uporabljali varnostni pas.
Velik problem ostajajo tudi nezgode pri delu v gozdu. Leta 2025 je pri delu v gozdu umrlo enajst ljudi. Analize za obdobje med letoma 2000 in 2025 kažejo, da kar 66 odstotkov umrlih ni uporabljalo osebne varovalne opreme, 76 odstotkov pa jih ni opravilo ustreznega usposabljanja za delo v gozdu.
Roman Črnič iz ZGS opozarja, da je pri sanaciji gozdov po ujmah nujna posebna previdnost. Tistim, ki niso ustrezno usposobljeni ali opremljeni, delo v gozdu odsvetuje. Pred začetkom dela naj vsak posameznik realno presodi, ali je nalogi kos ali pa je bolje poiskati pomoč usposobljenih izvajalcev.
Na nevarnost dela v kmetijstvu in gozdarstvu opozarja tudi podatek, da je v zadnjih 45 letih v teh dejavnostih umrlo kar 1862 ljudi. Strokovnjaki zato poudarjajo, da varnost ne sme ostati le priporočilo, temveč mora postati del vsakdanje kulture dela. Med ključnimi ukrepi izpostavljajo uporabo varnostnega pasu, zaščitne opreme pri delu v gozdu, redna usposabljanja ter večje zavedanje o tveganjih.
Pomemben preventivni ukrep je tudi simulator prevračanja traktorja, ki je od začetka leta 2026 obvezni del usposabljanja za vozniško dovoljenje kategorije F. Na praktičen način pokaže, kako varnostni pas ob prevračanju zadrži voznika na sedežu in mu lahko reši življenje.
