Zmago Gomzi
Gabriel Lipič tekmovanja za evropski pokal v judu konec minulega leta v Maribora ni končal z zlatim sijajem, a njegova bronasta kolajna je imela težo velike zmage. V močni konkurenci mladincev do 21 let je v kategoriji do 100 kilogramov pokazal zrelost, borbenost in odločnost ter sodi med zelo perspektivne športnike. Svojo športno pot je začel v domačem kraju, v Beltincih, kjer je živel s starši, v tamkajšnjem Judo klubu Tratnjek. "Trenirati sem začel v prvem razredu osnovne šole. Ker sem kot otrok kazal močan značaj, je mama menila, da bi bil judo pravšen šport zame, vpisala me je v klub in začel sem redno trenirati. Judo sem vzljubil na mah, takoj sem vedel, da je to šport, v katerem lahko uživam in dosegam dobre rezultat," pripoveduje Gabrijel, ki je 17. januarja dopolnil 19 let.
Najprej je treniral pod vodstvom Nika Jankoviča, za njim sta zanj skrbela še Bogdan Lešnjak in Tarik Mazouzi. "Zelo hitro sem začel tekmovati in bil v Sloveniji tri leta nepremagan v različnih težnostnih in starostnih kategorijah do 8, do 10 in do 12 let. Ti uspehi smo mi dali dodaten polet, judo me je tako močno pritegnil, da sem prek televizije spremljal vsa večja tekmovanja. Že takrat sem sanjal o nastopu na olimpijskih igrah. Resda so to bile otroške sanje, a tudi sedaj, ko sem veliko starejši, se te sanje še pojavljajo," je pojasnil.
Nadarjeni judoist se je po končani osnovni šoli preselil v Maribor. "Razloga sta bila dva. Prvi je bil želja po izpopolnjevanju v judu. Prestopil sem v Judo klub Apolon Maribor, v katerem sem videl priložnost, da se ob strokovnem delu lahko tudi tekmovalno uveljavim. Drugi je bil nadaljevanje šolanja - izbral sem Srednjo prometno šolo Maribor, ki sem jo že končal, in sedaj obiskujem prvi letnik študijskega programa Športno treniranje na Pedagoški fakulteti v Mariboru," razloži Lipič.
Nadarjenega judoista sta v JK Apolon v roke vzela izkušena trenerja, nekoč odlična judoista, Mitja Jenuš in Mario Rudl. "Po nekajmesečnih treningih sem začutil, da sem občutno napredoval in da treningi po dvakrat na dan niso bili zaman. To so potrdila tekmovanja, saj sem po osvojitvi naslova kadetskega državnega prvaka lani osvojil naslov naslov mladinskega prvaka (do 21 let) in državnega prvaka za člane do 23 let, ob tem sem bil tudi slovenski srednješolski prvak. Pred tremi leti sem na kadetskem evropskem pokalu v Kopru osvojil bronasto kolajno, lani na mladinskem evropskem pokalu v madžarskem Paksu prav tako bronasto," še našteva minule dosežke.
Potem pa se je zgodilo prelomno leto 2023. "Aprila 2023 sem tekmoval na evropskem kadetskem pokalu v čeških Teplicah, osvojil sem peto mesto in izpolnil normo za nastop na olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) v Mariboru. Ko sem še bil v Teplicah, so po pošti na domači naslov v Beltincih prispeli izvidi zdravniškega pregleda, ki sem ga opravil zaradi pogostih glavobolov," pripoveduje. "Mama mi po telefonu ni omenila, kaj piše v njih, ker me, kot mi je povedala kasneje, med tekmovanjem ni želela obremenjevati. Ko sem se vrnil domov, sem opazil, da je zaskrbljena. Povedala mi je to, česar sem se najbolj bal. Magnetna resonanca je pokazala, da imam tumor na možganih. Na srečo ni bil rakav, kljub temu pa je bil to zame velik stres," se spominja sogovornik. "Junija tega leta so me operirali v UKC Maribor in mi nato povedali, da je z menoj vse v redu, da se tumor ne bo več ponovil in da sem lahko brez skrbi. Besede zdravnika sem sprejel z velikim olajšanjem. Po posegu sem hitro okreval in komaj čakal, da bom spet lahko stopil na tatami. Za izboljšanje telesne pripravljenosti sem na skrivaj dvigoval lažje uteži, oktobra 2023 pa sem začel normalno trenirati. Sedaj je moje počutje v redu, lahko redno treniram, tekmujem in se tudi izobražujem," doda Lipič.
Ko oblečem kimono, sem razigran, zadovoljen in srečen človek
Zaradi operacije je sicer moral izpustiti OFEM v Mariboru, tekmovanje, od katerega je veliko pričakoval. "V tistem času sem spoznal, kaj mi pomeni judo, da je ta šport del mene, da sem, ko oblečem kimono, razigran, zadovoljen in srečen človek. Operacija me je naredila še močnejšega, bolj samozavestnega, tudi dozorel sem. Še bolj sem začel ceniti judo kot del svojega življenja," pove mladi judoist.
O evropskem mladinskem pokal v Mariboru, kjer je v kategoriji do 100 kg osvojil bronasto kolajno, še pove: "Imel sem smolo pri žrebu, v uvodnem dvoboju sem se spopadel z Japoncem Tomoyo Takešito, ki me je premagal in na koncu osvojil prvo mesto. Po porazu sem tekmovanje nadaljeval v repasažu in do bronaste kolajne nanizal štiri zmage, vse z iponom." Z dosežki na tekmovanjih doma in v tujini si je že zagotovil vozovnico za nastop na mladinskem evropskem in svetovnem prvenstvu. "Na obeh tekmovanjih se bom potegoval za kolajno," odločno pove Prekmurec, ki bo v mladinski konkurenci lahko nastopal še dve leti.
V letošnji sezoni pa bo moči meril tudi med člani, kar bo velik izziv: "V judu imam visoke cilje, rad bi osvojil naslov članskega državnega prvaka, tekmoval na evropskem in svetovnem prvenstvu in se z odmevnimi dosežki uvrstil na olimpijske igre in na njih, naj ne zveni samohvalno, posegel po zlatu. Morda bo kdo zmajeval z glavo, a otroške sanje niso zbledele. Pot do nastopa na olimpijskem turnirju je trnova, polna garanja in odrekanja, a brez tega tudi uspehov ni." Kdo pa je njegov vzornik? "To je svetovni prvak do 100 kg, Portugalec Jorge Fonseca, ki je v omenjeni kategoriji s 174 cm najnižji tekmovalec, to je štiri centimetre manj od mene, a prikazuje izjemne predstave tudi v spopadih z dvometraši. Zame je svetilnik, rad bi šel po njegovih stopinjah. Moja orožja so moč, hitrost in eksplozivnost," za konec pove Gabriel Lipič.
