Najbrž se še nikoli v zgodovini modnih trendov ni zgodilo, da bi bila najnovejša moda po volji in okusu vseh, a po vsej verjetnosti je to ena od njenih nalog - vsaj malo šokirati.
Junija 1934 so nemalo negodovanja povzročili tako imenovani Tirolci in Tirolke, ki so imeli okoli črnih klobukov navešene cele šope ptičjega perja – a to še ni bilo vse.
"Pa tudi oblačila jim žare v najbolj neokusno sestavljenih barvah, da o golih, dlakastih kolenih niti ne govorimo. Že v gimnaziji so nas učili, da se mitično zelena barva in cinobrasto rdeča bijeta in da torej ne spadata skupaj. Tu pa ti dve barvi kar prevladujeta! Že iz estetskega vidika je taka 'noša' nekaj nemogočega in žali normalni estetski čut. Da je ta noša nemogoča v ostalih zapadnoevropskih državah, je znano, saj je povsod predmet posmeha in pomilovanja. Le pri nas naj bi veljala kot višek okusnosti in mode," nove modne trende komentira Mariborski večernik Jutra 20. junija 1934.
Seveda nova moda časnika ni motila zgolj z estetskega vidika, ampak tudi in predvsem zato, ker je šlo za modo, ki je prihajala izza naše severne meje, za kar pa so bili v mestu, ki je nosilo slovensko ime šele petnajst let, zelo občutljivi. Pisec se tako v nadaljevanju sprašuje, kako bi bilo, če bi se kdo v Celovcu pojavil na primer s šajkačo, konča pa s pozivom: "Jugoslovanke, branite čast jugoslovanstva! Obenem pa naj vsa nacionalna društva pozovejo svoje članstvo, da forsira našo narodno modo. Tukajšnje modistke pa naj odstranijo iz izložbenih oken salzburško navlako. Dokažimo, da Maribor ni le politična, marveč tudi naša kulturna meja!"
