Že v enem letu se v Sloveniji nabere športnih vrhuncev, presežkov, zanimivih zgodb, za katere poskrbijo športniki in njihovi spremljevalci, kaj se jih ne bi v osmih desetletjih, odkar jih od blizu spremlja Večer.
Naš časnik v ospredje pogosto postavlja prvo športno znamko mesta, NK Maribor. Klub, ustanovljen decembra 1960 z združitvijo Železničarja in v tistem poletju zaradi incidenta, ki so mu nadeli ime afera driska, razpuščenega Branika, je nase opozarjal že v nekdanji skupni državi, se leta 1967 prebil vse do prve zvezne jugoslovanske lige in v njej vztrajal pet sezon, za športne spektakle v mestu pa je skrbel tudi po osamosvojitvi. Leta 1997 je poln Ljudski vrt pospremil prvega od 16 naslovov državnega prvaka za vijoličasti klub, zgolj dve leti kasneje pa se je zgodilo nepredstavljivo.
Maribor med evropsko elito
V kvalifikacijah za najprestižnejše tekmovanje v Evropi, ligo prvakov, so se prebili čez belgijski Genk, v zadnjem krogu pa se jim je nasproti postavil Lyon. Da je francoski velikan previsoka ovira, se je zdelo pred dvobojem. A le pred dvobojem. V Lyonu je Maribor z golom Daliborja Filipovića ujel senzacionalno zmago v gosteh. "Zgodilo se je to, kar se številni armadi privržencev mariborskega kluba še pred leti ni niti sanjalo. Klub iz štajerske metropole je sinoči dosegel največji uspeh v 79-letni zgodovini slovenskega nogometa in se uvrstil v ligo evropskih prvakov, v kateri bo tekmovalo 32 najuspešnejših klubov stare celine. Sedanja generacija nogometašev Maribora Teatanica na čelu s trenerjem Bojanom Prašnikarjem bo ostala za večno zapisana z zlatimi črkami," pa je po povratni tekmi pod Kalvarijo, ki sta jo Ante Šimundža in Stipe Balajić obrnila v prid vijoličastim, zapisal Večerov poročevalec Slobodan Pejić. Maribor je postal del evropske elite.
Pa v skupini s kijevskim Dinamom, Laziem in Bayerjem iz Leverkusna ni le nastopal. Šimundža je udaril še enkrat, poskrbel za veliko zmago Štajercev v Kijevu, še vedno edino za slovenski klub na najvišji ravni mednarodnega nogometa. Poldrugo desetletje je trajalo, da je klub iz Ljudskega vrta znova uresničil sanje. "Pozdravljena, elita, Maribor je nazaj!" je v Večerovem uvodniku 27. avgusta 2014 iz Glasgowa zapisal Borut Planinšič ml. Celtic je padel, Maribor se je pridružil Chelseaju, Sportingu in Schalkeju v skupini lige prvakov. Ker si je klub v tistem obdobju zagotovil lepo popotnico, se trikrat zapored uvrstil v evropsko ligo, v sezoni 2013/14 celo prezimil v drugem najkakovostnejšem tekmovanju na celini, je bila tista liga prvakov morda nekoliko bolj pričakovana, a veselje nogometašev in navijačev ni bilo zato nič manjše. In nič manj zasluženo.
Tri leta kasneje so vijoličasti zaključili hat-trick. Mitja Viler in Jasmin Handanović sta avgusta 2017 poskrbela za kapitulacijo Hapoela iz Beršebe, Maribor se je še enkrat prebil v evropski raj. Spisale so se nove zgodbe. Čeprav je Liverpool v Ljudskem vrtu oddrvel do zmage s 7:0, to ni ustavilo vijoličaste navijaške invazije v Anglijo. "Ker nas je toliko tukaj, me je strah, da je v Mariboru pokopališče čisto prazno," se je z Večerovo poročevalsko ekipo v Liverpoolu pošalil navijač, eden od skoraj 2500, ki so praznični 1. november izkoristili za nogometno romanje.
Zibelka odbojke
Nogometaši niso bili edini, ki so v Maribor pripeljali ligo prvakov. Da je mesto resnično zibelka slovenske odbojke - ravno v mestu ob Dravi so bile leta 1924 odigrane prve odbojkarske tekme na Slovenskem -, so odbojkarice Branika dokazovale že v Jugoslaviji. Dva naslova prvakinj so osvojile v nekdanji državi, se na vrh zavihtele v letih 1985 in 1986. "V obeh letih in tudi sicer je naša ekipa prikazovala vrhunske igre, ki so na tekme v dvorani Tabor privabljale množico gledalcev. Na odločilni tekmi za naslov prvakinj v sezoni 1984/1985 se jih je v njej nagnetlo blizu 5000. V Ediju Dolinšku smo imeli odličnega trenerja, ki nas je popeljal v vrh slovenske in jugoslovanske odbojke," je v prilogi, ki jo je Večer pripravil ob stoletnici odbojke v Mariboru, Zmagu Gomziju povedala Aleksandra Lobnik, ki je navijače v dvorani Tabor navduševala še z dekliškim priimkom Bezjak.
Po osamosvojitvi so si Mariborčanke hitro zagotovile primat med domačo konkurenco, po številu naslovov slovenskih prvakinj je klub, ki zdaj nosi ime po generalnem bančnem sponzorju, najuspešnejši v državi. Z domačimi trofejami so prišle tudi evropske tekme, v Lukni se je igrala liga prvakinj. Kako je med evropsko elito, so okusili tudi odbojkarji Maribora, s senzacionalnim naslovom leta 2021 so si v sezoni 2021/22, ki so jo sicer še vedno krojili ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa, zagotovili tekme z najkakovostnejšimi evropskimi klubi.
V prvi vrsti
Ne le v Mariboru, Večer je športne vrhunce spremljal po celem svetu, beležil, kako so naši športniki osvajali olimpijske medalje, postajali evropski in svetovni prvaki, kako so reprezentance postavile Slovenijo na športni zemljevid. Zraven smo bili, ko je košarkarska reprezentanca leta 2017 v Carigradu postala evropska prvakinja, nogometno selekcijo smo spremljali na evropskih prvenstvih v Belgiji in na Nizozemskem ter v Nemčiji in na svetovnih v Južni Koreji in Južnoafriški republiki, iz prve vrste pisali o medaljah odbojkarskih in rokometnih reprezentanc, v živo smo pospremili Tadeja Pogačarja na poti do rumene majice na dirki po Franciji, bili ob Primožu Rogliču v Španiji …
"Zdaj bom samovšečen, nesramen do novinarjev"
Vrhuncev je preveč, da bi jih stlačili v kratko besedilo, a nekaj tistih, ki so jih dosegli Mariborčani, le izpostavimo. "Tako sem utrujena in tako mi je bilo nekaj časa med igro slabo, da sem se bala, da ne bom zdržala," se je 5. junija 1977 iz Pariza, kjer je z zmago v finalu Roland Garrosa dosegla še vedno najodmevnejši uspeh slovenskega tenisa, Manfredu Meršniku javila Mima Jaušovec. "V prvi vrsti pozdravite moje Mariborčane pa vse Slovence, ki so v teh dneh stiskali pesti za nas," je Večerov Peter Kancler iz Lillehammerja prenesel pozdrave Katje Koren, takrat sveže dobitnice bronaste kolajne v olimpijskem slalomu, danes, 31 let kasneje, pa še vedno zadnje Mariborčanke s kolajno pod petimi krogi. "Zdaj bom postal samovšečen, zajedljiv in nesramen do novinarjev," se je z našim poročevalcem Urošem Gramcem v Kreischbergu, kjer je postal svetovni prvak v smučarskem krosu, pošalil Filip Flisar. ''Razmišljala sem o tem, iz česa izhajam, kako sem prišla do sem. Da smo mini ekipica, kako peljemo vse skupaj, kaj vse je že bilo, kaj vse še bo," pa smo februarja 2017 zapisali misli Ilke Štuhec, ko je v St. Moritzu prvič postala smukaška svetovna prvakinja.
Ne le najhitrejša slovenska smučarka, tudi mi razmišljamo, kaj vse še bo. Večer bo tudi v prihodnje spremljal tekmovanja, se pogovarjal s športniki, beležil njihove vzpone in padce, analiziral, komentiral. Na nove vrhunce!
