(V SPOMIN) Poslovil se je sijajni mariborski gimnastičar

Maribor je izgubil še enega vrhunskega športnika. Za posledicami možganske kapi je 13. aprila preminil sijajni gimnastičar in olimpijec Drago Šoštarič. Zadnje slovo bo danes ob 14.15 na pokopališča Dobrava pri Mariboru.

"Oče je na Tajsko odpotoval sredi januarja, 18. februarja, dva dni preden se je nameraval vrniti domov, ga je zadela možganska kap. V UKC Maribor so ga prepeljali s posebnim ambulantnim letalom. Nekaj dni je bil še pri zavesti, potem pa se mu je zdravje poslabšalo in zatisnil je oči," nam je z žalostnim glasom povedala Dragova hčerka Natalija. 

Drago Šoštarič se je rodil se je 31. decembra 1942 in svojo športno pot začel v Partizanu Železničar Maribor. Športnega vzornika je imel v starejšemu bratu Edvardu, ki je bil odlični nogometni vratar, pozneje pa uveljavljeni mednarodni sodnik. Tudi Drago je nekaj časa igral nogomet, nato pa je začel trenirati gimnastiko v DTV Partizan Železničar v Mariboru. Pokazal je zvrhano mero nadarjenosti za ta šport. Vsak prosti trenutek je pilil prvine na različnih orodjih v telovadnici OŠ v Žolgarjevi ulici ali na letnem telovadišču ob Cesti zmage. Prelil je veliko znoja, a se mu je to obrestovalo, saj se je razvil v vrhunskega gimnastičarja in se kosal z velikani tega športa. Leta 1968 je osvojil naslov jugoslovanskega članskega prvaka in si izboril mesto v reprezentanci ter z njo leta 1970 nastopil na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Ekipa, za katero so tekmovali Miro Cerar, Janez Brodnik, Miloš Vratič, Milenko Kersnič, Avgust Küsel in Drago Šoštarič, je tedaj osvojila odlično četrto mesto.

Drago je leta 1972 dosegel vrhunec kariere z nastopom na olimpijskih igrah v Münchnu - za njim na olimpijadi ni več nastopil noben mariborski gimnastičar -, kjer je tekmoval v mnogoboju in osvojili dvanajsto mesto, leta 1974 pa je nastopil še na svetovnem prvenstvu v Varni. Za reprezentanco je zadnjič tekmoval leta 1976 na balkanskem prvenstvu v Solunu, kjer je z ekipo osvojil bronasto kolajno. V letih 1969 in 1974 je zmagal na mednarodnem Šalamunovem memorialu v Mariboru. 

Od tekmovalca do trenerja in sodnika

Z Dragom sva se poznala že iz mladostnih let, saj sem tudi nekaj časa treniral gimnastiko, pozneje pa sva postala prijatelja in pogovor med vsakim najinim srečanjem se je običajno vrtel okoli športa, predvsem pa gimnastike. V enem od razgovorov mi je med drugim zaupal, da so bili nastopi na Šalamunovih memorialih zanj vselej nekaj posebnega. "Na poslovilnem, leta 1977, sem imel veliko smolo. Pri seskoku z droga, ki je bilo zadnje orodje, se mi je zdrobila petnica, kljub temu pa sem tekmovanje končal kot tretji." 

Z zadnjim tekmovanjem se Dragova navezanost na gimnastiko ni končala, saj je bil pozneje dolga leta trener in pozneje mednarodni sodnik. V DTV Partizan Železničar Maribor je vzgojil številne odlične tekmovalce, nekaj let je tudi vodil švedsko gimnastično reprezentanco, leta 2000 pa je sodil na olimpijskih igrah v Sydneyju. Za vrhunske dosežke in prizadevno delo v gimnastiki je dobil številna priznanja, med drugim leta 1986 Cizljevo plaketo kot najvišje priznanje na področju športa v Mariboru. "Ponosen sem na vse dosežke, gimnastika je bila zame veselje, zadovoljstvo, okno v svet, videl sem veliko držav, spoznal nove ljudi, prijatelje," mi je nekoč dejal.

V Münchnu ga je bilo strah   

Še najbolj mi je v spominu ostal pogovor z Dragom pred nekaj leti na njegovem domu, ko mi je podrobneje razkril svojo življenjsko in športno pot. S ponosom je govoril o soprogi Tatjani, ki je preminila leta 2006, pa o hčeri Nataliji in bratoma dvojčkoma, Miru, ki je našel drugi dom v Kanadi, in Vladu (umrl je leta 2023 op. p.). Sinova sta šla po njegovi športni poti, oba sta bila v gimnastiki, še posebej uspešen je bil Vlado, ki je sodil med najboljše mladince v nekdanji Jugoslaviji, bil je tudi članski reprezentant. 

"V tistih letih se je bilo zelo težko uvrstiti v reprezentanco, konkurenca je bila zelo zahtevna, še posebno veliko je bilo odličnih telovadcev v Sloveniji, med katerimi je blestel Miro Cerar. Toda s trdim delom, marljivostjo in vztrajnostjo sem se prebil vanjo. Po svetovnem prvenstvu leta 1970 v Ljubljani sem leto dni pozneje na sredozemskih igrah v Izmirju z ekipo osvojil prvo mesto, sam pa sem dosegel morda največje uspehe v karieri - v mnogoboju sem bil sedmi, na drogu četrti, na konju z ročaji peti," je razložil, nato pa se dotaknil še olimpijskih iger v Münchnu, kjer je ekipa, v kateri so ob njemu bili še Janez Brodnik, Milenko Kersnič, Miloš Vratič, Zoran Ivanovič in Ivica Hmeljevac, osvojila dvanajsto mesto. "Münchna ne bom pozabil tudi po strahu po vdoru palestinskih komandosov v olimpijsko vas in v prostore izraelske ekipe, streljanju in mrtvih. Razmere v olimpijski vasi so bile skrajno napete, bilo nas je strah."

Spoštovan kot človek in športnik   

Dragu Šoštariču so se poklonili tudi v Gimnastični zvezi Slovenije. Med drugim so zapisali, da je bil Drago človek, ki je s svojim delom, znanjem in predanostjo pomembno zaznamoval razvoj slovenske gimnastike, da je bil izjemen tekmovalce, pozneje odličen strokovnjak, trener in uveljavljeni mednarodni sodnik, ki je s svojim delovanjem navdihoval generacije gimnastičarjev. Z izbranimi besedami je o Dragu spregovoril tudi Miro Cerar, legendarni slovenski gimnastičar, dvakratni olimpijski prvak na konju z ročaji. "Drago je bil izvrsten telovadec, nekaj let stalni član jugoslovanske reprezentance. Njegov prispevek k odličnim ekipnim dosežkom reprezentance na največjih tekmovanjih je bil neprecenljiv. Odlikoval se je predvsem na konju z ročaji in drogu. V tistih letih smo gimnastičarji na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih tekmovali v dvanajsteroboju, kar je bo zelo zahtevno. Telovadci smo se vselej dobro razumeli, v ekipi je bilo vselej tovariško ozračje. Nazadnje sva se videla decembra lani na enem od srečanj Mariboru. V spominu mi bo ostal kot prijeten fant in iskren prijatelj." Lepe spomine na Draga ima tudi njegov nekdanji sotekmovalec v DTV Partizan Železničar Marjan Kosi. "Drago je bil odličen telovadec, gimnastiki je bil predan z vsem srcem, bil je tudi iskren prijatelj. Društvu je veliko pomagal pri njegovem ugledu, kot trener je vzgojil kopico odličnih tekmovalcev, zelo je bil čislan tudi v sodniških vrstah. Veliko sva se družila in prijateljevala, ostal mi bo v globokem spominu."