Relativno blizu (kolesarskega) doma v Monaku je Tadej Pogačar - in še marsikdo, saj v kneževini biva kar nekaj članov iz pelotona 112. Dirke po Franciji - preživljal drugi in zadnji prosti dan. Monpellier je štiri ure vožnje vstran in prav tako ob Sredozemskem morju, le da se pridih mondenosti tod že malce izgubi. Je bilo pa vreme povsod enako - poletno. Pihljalo je, da krajšega treninga niso opravili v preveliki vročini, toda najbrž se bo karavani prestižne kolesarske prireditve še kolcalo po sončnih žarkih, saj napoved za Alpe ni nič kaj obetavna. Kot da ne bi bili že dovolj zahtevni preizkušnji v četrtek in petek, ki bosta zadnja priložnost za spremembe v boju za rumeno majico. Na Mont Ventoux, ki jih pričakuje v uvodu peklenskega tedna, pa jim bodo razmere še naklonjene.
Dobre noge išče, ne maščevanja
Tadej Pogačar si s tem ni belil glave, pa ne zato, ker ima debele štiri minute naskoka pred Jonasom Vingegaardom, skoraj osem pred Florianom Lipowitzem, več kot devet pred Oscarjem Onleyjem, vsi drugi, tudi Primož Roglič, pa so že pri dvomestni cifri ... "Lepa je prednost v rumeni majici, toda veliko ljudi, še posebno v novinarskem svetu, misli, da imamo preveliko prednost in da je že vsega konec. Tretji teden s takšnimi klanci ne more biti vnaprej odločen, vse se lahko obrne na glavo. Treba bo goniti do zadnjega, biti skoncentriran in pozoren na vsako nevarnost. Bolje pa, da imamo toliko prednosti, če gre kaj narobe, da se ne izgubi vse," je opozoril prvi kolesar sveta in rumene pentlje.
"Letos kot bi me prireditelji želeli malo prestrašiti"
Previden mora biti že zato, ker ga je na Hautacamu, Mont Ventouxu in Col de la Lozu Danec nekoč premagal, toda v Pirenejih mu je že vrnil. "Letos kot bi me prireditelji želeli malo prestrašiti. Ampak vedno gledam skozi situacijo na dirki, ne skozi hrib, če mi ustreza. Mislim, da so vsi klanci zelo podobni, če so na primer dolgi 15 kilometrov in imajo enak naklon. Gledam številke in ne imena," je dejal 26-letni Gorenjec, ki z nestrpnostjo pričakuje nove dirke: "Mont Ventoux je super ikonični vzpon, Loze eden najtežjih, kar sem jih kadarkoli prevozil. Ne iščem maščevanja, ob tej priložnosti hočem imeti le boljše noge."
Oba verjameta, a slavil bo eden
Letos so mu odlično služile, za prva dva tedna jim je prisodil čisto desetico. Le izguba moštvenega kolega Joaa Almeide, ki ga bo v naslednjih dneh krvavo pogrešal, kvari splošni vtis, a Pogačar se nad ekipo nikoli ni pritoževal, tudi ko je "ni imel", je zmagoval. "Uživam na dirki, v skupini fantov, na zajtrku, večerji. Vsako leto bi prišel v Francijo samo zaradi njih in vzdušja," je prek kratke spletne konference, ker se itak vsak dan pogovarja z novinarji, kot so dejali pri Emiratih, povedal Komendčan. In zavrnil dovtip novinarskega kolega, ki se mu je na začetku dirke zdel razdražen. "Nisem bil. To je Dirka po Franciji, mora biti fokus, maksimalna pripravljenost. Tiste etape so bile razburljive, nevarne."
Pogačar je z leti odrasel in dozorel, postal zgovoren tudi o taktičnih potezah tekmecev, kar lahko vodi na spolzek teren. S kolesarji Visme so se zapletali v boje tudi z besedami. "Precej samozavesten sem postal, saj tudi moram biti. To je moj šesti Tour in vse sem odpeljal na visokem nivoju. Imam že ogromno izkušenj, vem, kako se dirka odvija, kakšne so moje sposobnosti, kaj zmorejo tekmeci," je povedal Pogi, ki pa verjame Vingegaardu, da je tudi on prepričan vase in da še lahko zmaga. "Jonas je v dobri formi. V kronometru in na Superbagneres je kar letel. Moram obdržati fokus, dobro jesti in spati. Težko bo, sploh proti njemu, ampak smo pripravljeni na boj," je zatrdil.
Izgube sekund prinašajo minute
Zanimivo je, da dve leti starejši Danec meni, da je razlika v moči med njima manjša, kot je bila lani, čeprav je časovni razkorak večji. To anomalijo pripisuje dvema slabima dnevoma, v ravninskem kronometru in prvi dan v Pirenejih, ko je proti slovenskemu šampionu skupno izgubil 3:15 minute. Na njegovo žalost to ni šport, v katerem bi se črni trenutki izbrisali. Izničiti mora 4:13 minute. "Na kak način se bom tega lotil, vam ne bom izdal," je odvrnil Skandinavec. Se pa njegov šef Grischa Nierman dobro zaveda, "da tega ni mogoče nadoknaditi v zadnjih 500 metrov vzpona. Napasti bo treba bistveno prej."
Vingegaard je še dejal, da je v boju za zmago pripravljen žrtvovati drugo mesto. Kar je dobra novica za Rogliča, sploh pa za njegovega moštvenega kolega. Lipowitz v izkušenem Slovencu vidi razbremenitev in oporo, njuna skupna moč je, da sta edina kolesarja iz iste ekipe v deseterici. Športni direktor Red Bull-Bore-Hansgrohe Rolf Aldag, ki je z mladim Nemcem na prosti dan stopil pred novinarje, pa upa, da se jim bo z obrestmi povrnilo, kar so jim mnogi na začetku očitali - da so v izogib stresu na cesti puščali dragocene sekunde. "Če pogledate v zgodovino, so na koncu vedno odločale minute," je razgrnil Aldag.
