(POGOVOR) Ilka Štuhec: Moja služba je nekaj najlepšega, kar se mi je lahko zgodilo

Po 19 letih in 252 nastopih v svetovnem pokalu, enajstih zmagah ter 22 uvrstitvah na stopničke, dveh kristalnih globusih in dveh zlatih kolajnah na svetovnem prvenstvu je konec ene od največjih karier v slovenskem alpskem smučanju. Na zaključku svetovnega pokala na Norveškem si je še zadnjič na veliki sceni startno številko nadela Ilka Štuhec, danes pa se je družila z novinarji v mariborskem hotelu Arena ob vznožju Pohorja, ki ga je celo pobelil sneg.

Ne zmage, štejejo ljudje

"Tu smo sedeli pred začetkom sezone, če se spomnite. Takrat sem rekla, letos še in to je to. Premislila si več kot očitno nisem, čeprav sem imela ogromno razlogov, da bi si. Res sem uživala, fajn smo se imeli z ekipo, s trdim delom in vsem, kar smo dali skozi, ni bilo pretežkih trenutkov," je povedala Ilka Štuhec. Na mizi ob sebi je imela razstavljene vse večje in pomembnejše lovorike. Tudi prvo iz pokala sladkosned iz leta 1999. "To sem si zagotovo želela, a je že tako daleč, da se kaj dosti ne spomnim. Prva zmaga v svetovnem pokalu je eden večjih rezultatskih trenutkov, a v zadnjem času o njej nisem kaj dosti razmišljala. Bolj sem se spomnila ljudi, ko sem gledala nazaj," je dejala 35-letna Mariborčanka, ki ji je preboj na veliko sceno uspel v Lake Louisu v Kanadi decembra 2016. 

Kakšen nasvet pa bi danes dala tisti mladi Ilki izpred 27 let? "Vztrajaj in delaj to, kar delaš najboljše. Ker ne glede na vse lepe in težke trenutke je življenje, ki se ravno tako odvija zraven in to je tisto, kar ostane," je odgovorila solznih oči. V Kvitfjellu je pred nekaj dnevi dobila to potrditev, ko so jo tekmice v ciljni areni obkrožile in dvignile na ramena. "Že v petek sem veliko jokala. Bile so to vesele solze, bila sem pomirjena. Spoznala sem, kaj je bila moja služba, nekaj najlepšega, kar se mi je lahko zgodilo, in da je čas za nove poti, nove zmage in nove izzive. Vsekakor sem bila vesela tudi, kako so me v nedeljo pričakali v cilju člani ekipe s šampanjcem in špalirjem ter da so pri Fisu to dovolili. Tudi punc sem bila zelo vesela, kar samo po sebi govori, da skozi leta ni šlo samo za rezultate," je bila ganjena Štajerka.

Sedenje v pisarni ni za njo

So pa medalje in pokali v prvi vrsti, ko gre za pomembnost kariere smučarke. Nabralo se jih je kar nekaj, kar je dvignilo na noge navijače. "Lepo je, da spremljajo, podpirajo tudi, ko ne gre najboljše. Saj jaz bi vedno zmagovala, samo ne gre. Takrat se je lepo opreti na ljudi okrog tebe, ki te podpirajo. Vesela sem, ko vidim, kaj pomenijo ljudem uspehi. Moja pot, moje vztrajanje morda komu pomaga, ker ni vedno lahko, je tudi težko. Pa ne samo moje, tudi od vseh drugih slovenskih športnikov, ker kar se tiče pogojev in drugih zadev mi vedno nekaj sčaramo. Mislim, da so naši rezultati res fenomenalni," je dejala Štuhčeva.

Po koncu tekmovalne smučarske kariere se še ni odločila, kaj bo počela v prihodnje. "Ne bom se zapustila, četudi sem v penziji (smeh). Našla bom drugo veselje, mogoče niti ne tako drugačno od tega, kar sem počela do zdaj. Vso energijo in čas bom lahko posvetila temu," je povedala sveža smučarska upokojenka. V klasični službi se ne vidi. "Upam, da te ne bo nikoli. Ne vidim se, da bi sedela v pisarni. Prenekatera poteza ni odvisna od mene. Ni pa neke sile, da bi to moralo biti včeraj." 

Žalostno, ker ni naslednice

Da bi se v slogu Lindsey Vonn nekoč vrnila v beli cirkus kot tekmovalka, dvomi. "Na smuči se bom vrnila kmalu, če bo državno prvenstvo. Smučala bom vedno, tekmovalno pa mislim, da sem se izživela." Štuhčeva tudi meni, da ne bo imela težav pri prestopu v drugo kariero, kot se rado zgodi vrhunskim športnikom. "Dosti iskanja ne bo potrebnega, ker sem skozi vse izzive na športni poti ugotovila, kdo sem. Vem, kaj me veseli, v katero smer si želim, odločila sem se in upam, da bo šlo," je povedala Ilka Štuhec, ki pa kaj več o novi poti ni želela razkriti.

Ni najbolj vesela, da ne bo mogla pomagati kakšnemu mlademu dekletu, ki bi se podalo za njo, saj takšnega praktično ni. "Žalostno je videti, da ni nikogar, ki bi stopil v te čevlje, da bi lahko pomagala, doprinesla, ampak to je vprašanje za koga drugega," je dejala slovenska smukaška kraljica, ki pa je odločno zanikala, da bi se kdaj podala v trenerske vode. A zarečenega kruha se največ poje, pravijo. Zagotovo bi bili njeno znanje in izkušnje marsikomu zelo dobrodošli.