Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Indurain. In Tadej Pogačar! Elitna četverica je postala peterica, izbrana družba je dobila novega člana, novega (so)rekorderja, še enega šampiona, ki je v 113. letih dirke po Franciji zmagal petkrat, osvojil pet rumenih majic. Prvemu je uspelo pri 30 letih, drugemu pri 29, tretjemu spet pri 30, četrtemu pri 31, zadnjemu pa že pri 27 letih! Za nameček slovenski junak v sedmih letih, kolikor je trajala pot do mejnika, v skupnem seštevku ni bil slabši kot drugi, ob tem pa je nanizal kar 26 etapnih zmag in na večni lestvici v tej kategoriji zaseda četrto mesto.
Paradoks: Rumena majica v službi bele
Pet jih je dosegel letos, ob tem pa kakšno še podaril. Že v drugi etapi v Barceloni klubskemu kolegu Isaacu del Toru, za katerega je naredil ogromno, da sta lahko na Elizejskih poljanah skupaj stala na odru za zmagovalce. Pet let mlajši Mehičan je osvojil tudi belo majico najboljšega mladega kolesarja, s štirimi je Gorenjec rekorder tudi v tej kategoriji. Za kolesarskega kolega in prijatelja se je odrekel tudi lovu na etapno zmago v sobotni 20. in kraljevski etapi čez znamenite prelaze la Croix de Fer, Telegraphe, Galibier in Sarenne. In odmislil je tudi rekordno prednost pred Belgijcem Remcom Evenepoelom, ki je na drugem mestu zamenjal padlega Jonasa Vingegaarda. V tem tisočletju je ta ostala pri sedmih minutah in 37 sekundah, kot je imel v letu 2014 Vincenzo Nibali naskoka pred Jean-Christophom Peraudom. Po petkovi simultanki z rekordnim časom na mitski Alpe d'Huez, s čimer je z vrha sklatil legendarnega Marca Pantanija, je Italijanu že dihal za ovratnik, toda z nesebično pomočjo je v očeh (sploh mehiških) navijačev slovenski as postal še večji.
Ko je zmanjkalo vseh drugih mož pri Emiratih, se je že pred vrhom Galibierja več kot 60 km pred ciljem sam postavil na čelo glavnine in lovil ubežno skupino, v kateri je bil Mehičanu nevaren Španec Juan Ayuso. Tudi v dolino je bil vlečna lokomotiva, pa potem spet navzgor ... Čeprav so pri Decathlonu pripravljali napad Paulu Seixasu na tretje mesto, je naposled Francoz izgubil dvoboj z Mehičanom. Tudi ko je Evenepoel pritisnil na plin, je Gorenjec ostal zvest beli majici. Nekaj sekund proti Belgijcu je žrtvoval za višji cilj. "Vedno sem cenil delo pomočnikov in jih hvalil, kako gredo za ekipo tudi čez sebe. Tokrat so spet tri tedne garali zame. Juan se je zdel močan v ospredju, Isaac bi lahko izgubili belo majico in stopničke v Parizu, zato sem se predal delu zanj. Danes sem spet spoznal, kako pomembni so pomočniki. Kolesarski svet jih premalo ceni, veliko spoštovanje vsem ob meni. Kolesarski svet se ne zaveda, kako težko je ekipi, ki vozi za rumeno, za belo majico. Moji pomočniki so močnejši kot večina šampionov. Sploh ne morem povedati, kako zelo sem jim hvaležen," je na Alpe d'Huezu povedal Tadej Pogačar.
Padem jaz ali trčim v Tadeja. Padel sem jaz
Mehiški navijači so Tadeja Pogačarja vzeli za svojega, tako so cenili, kar je storil za Isaaca del Tora, pa tudi njihov idol mu je bil izjemno hvaležen. Boljše podpore in boljšega mentorja si ne bi mogel želeti. "To je noro, kako se ta fant razdaja zame in mi pomaga. Res je neverjetna oseba, zato se tudi jaz zanj maksimalno potrudim," je povedal Isaac del Toro. Eden pomembnih trenutkov 113. Toura je bil, ko je v slogu varnostnika svojega kapetana obvaroval v 15. etapi. Takrat je z zlomom ključnice domov odpotoval Jonas Vingegaard in blizu so bili tudi kolesarji Emiratov. "Bilo je, ali padem jaz ali trčim v Tadeja. Torej sem padel jaz," je povedal Mehičan, ki se k sreči ni poškodoval, le malce se je opraskal.
Številke nič kaj boljše, leta so prinesla zrelost
S pet let mlajšim del Torom se še posebno dobro ujameta. "Mislim, da je med nama kliknilo hitro, ko je prišel v ekipo. Med nama je posebna energija, zelo dober humor. Veliko sva že skupaj dirkala in je bil vedno tam stoodstotno zame. Letos bi lahko šel zase na Strade Bianche in bi tudi lahko zmagal. Lahko bi šel na Giro, Vuelto, pa je prišel meni pomagat na Tour, da skupaj zmagamo v borbi za rumeno majico. Da je potrdil belo majico in stopničke v Parizu, je neverjetno. Zelo sem vesel zanj," je dejal mladenič s Klanca pri Komendi.
Kako pa je bil zadovoljen s svojo predstavo? "Moram reči, da nisem veliko močnejši kot leta 2024. Številke so tam nekje, imam pa več izkušenj, drugače se lotevam stvari. Izboljšujem se drugje, postajam zrelejši, več dam na počutje. Vse to so malenkosti, ki se ne dajo izmeriti, vendar veliko pripomorejo. Poleg tega pa sem odlično odpeljal letošnji Tour," je po uspešno zaključeni najpomembnejši misiji leta povedal Tadej Pogačar.
Ni manjkalo dosti, da bi petim etapnim zmagam na letošnjem Touru dodal še šesto. V zadnji etapi v Parizu je bil v ubežni skupini, v zadnji kilometer pa sta pripeljala skupaj z Mathieujem van der Poelom. V zadnjih metrih je Slovenec po treh tednih zahtevnega dirkanja popustil, Nizozemcu pa je ostalo dovolj moči, da je ohranil minimalno prednost pred skupino, v kateri je bil tudi Matej Mohorič.
Američan se je opravičil ženi
Zadnji konec tedna je prinesel izjemno atraktivni etapi z veliko drame in silnimi preobrati. Sploh sobota je postregla s spektaklom, eno bitko so imeli kolesarji za najvišja mesta v skupnem seštevku, drugo za etapno zmago. Ta se je v zaključku bila med Richardom Carapazom in Seppom Kussom. Američan je imel ob vzponu na prelaz Sarenne več moči in je bil že praktično proglašen za zmagovalca, a je v zanki okrog Alpe d'Hueza padel. Ne enkrat, takrat je še ostal v vodstvu, ko je drugič skoraj zdrsnil mimo zaščitne mreže čez ograjo v prepad, je bilo vsega konec. Nekoč zelo cenjen pomočnik Primoža Rogliča pri Vismi se je na koncu javno opravičil ženi, ki ga je spremljala nedaleč stran, da ji je povzročil takšen stres.
V petek že v Komendi
In kaj Pogačarja čaka v prihodnje? Potrditve še ni želel dati, a najbrž ga bomo celo videli ob Primožu Rogliču na Vuelti, kjer je doslej nastopil le leta 2019 na svojem prvem grand touru. No, proti Rogliču, ki bi v tem primeru imel močno oteženo delo v lovu na rekordno peto zmago na španskem krogu. Bolj gotovo pa je, da bosta tvorca največjih slovenskih kolesarskih uspehov kasneje združila moči na svetovnem prvenstvu v Kanadi in evropskem v Sloveniji.
Kolesarskega dogajanja letos zagotovo še ne bo konec in prvi spektakel je že za ovinkom. Pogačar bo ves ta konec tedna slavil velik uspeh na domačem dvorišču. V petek bo v Komendi drugo leto zapored kriterij, tokrat s še večjim številom velikih imen svetovnega kolesarstva, v nedeljo pa drugi Pogi Challenge z vzponom s Klanca v Klanc (na Krvavec).
Rezultati, 20. etapa, Le Bourg-d'Oisans - Alpe d'Huez, 170,9 km, 5450 višincev: 1. Richard Carapaz (Ekvador/EF Education-EasyPost) 4.59:39 (povp. hitrost 34,2 km/h), 2. Remco Evenepoel (Belgija/Red Bull-Bora-Hansgrohe) +0:26, 3. Sepp Kuss (ZDA/Visma-Lease a Bike) 0;31, 4. Tadej Pogačar (Slovenija), 5. Isaac del Toro (Mehika/oba UAE Emirates-XRG) oba 1:05, 63. Jan Tratnik (Red Bull) 36:36, 102. Matej Mohorič (oba Slovenija/Bahrain) 39:48; 21. etapa, Pariz-Pariz, 89 km: 1. Mathieu van der Poel (Nizozemska) 1.58:49, 2. Jasper Philipsen (Belgija/oba Alpecin-Premier Tech), 3. Mads Pedersen (Danska/Lidl-Trek), 6. Mohorič, 30. Pogačar, 138. Tratnik vsi isti čas; vrstni red: 1. Pogačar 73.56:26, 2. Evenepoel +6:26, 3. del Toro 9:42, 4. Paul Seixas (Decathlon) 11:56, 5. Lenny Martinez (oba Francija/Bahrain) 13:02, 83. Tratnik 4.34:24, 92. Mohorič 4.44:30.
