Čeprav mora peloton 113. dirke po Franciji jutri še zapeljati po Parizu in bo uradno komaj na Elizejskih poljanah, pa je že danes v Alpah vse jasno. Tadej Pogačar je po letih 2020 in 2021 zdaj zmagal tretjič zapored, skupno pa petič na največji kolesarski preizkušnji na svetu. To ni le nov mejnik zanj, ampak pomeni izenačitev rekorda s Francozoma Jacquesom Anquetilom in Bernardom Hinaultom, Belgijcem Eddyjem Merckxom ter Špancem Miguelom Indurainom.
"Moram reči, da nisem veliko močnejši kot leta 2024. Številke so tam nekje, imam pa več izkušenj, drugače se lotevam stvari. Izboljšujem se drugje, postajam zrelejši, več dam na počutje ... Vse to so malenkosti, ki se ne dajo izmeriti, vendar veliko pripomorejo. Poleg tega pa sem odlično odpeljal letošnji Tour," je na prelazu Alpe d'Huezu povedal Tadej Pogačar.
Danes je bila na tem mestu drugačna zgodba kot včeraj, ko je z eno od svojih najbolj impresivnih predstav na rumeni pentlji vknjižil 26. etapno zmago in podrl 31 let rekord vzpona od Marca Pantanija. Njegova prednost debelih sedmih minut pred Remcom Evenepoelom v skupnem seštevku je zadostovala, da je v kraljevski etapi zamenjal vlogo z Isaacom del Torom in se postavil v funkcijo pomočnika.
Ko je zmanjkalo vseh drugih mož pri Ermiratih, se je sam postavil na čelo glavnine in lovil ubežno skupino, v kateri je bil Mehičanu nevaren Španec Juan Ayuso. Že pred vrhom Galibierja več kot 60 km pred ciljem je prevzel vajeti v svoje roke, da so mnogi drugi dvignili roke in se predali. Tudi v dolino je bil vlečna lokomotiva, pa potem spet navzgor ... Čeprav so pri Decathlonu pripravljali napad Paulu Seixasu na tretje mesto, je naposled Francoz izgubil dvoboj z Mehičanom.
Del Toro se je sam otresel Seixasa, Pogačar pa ga je nato vodil do vrha prelaza Col de Sarenne in še na Alpe d'Huez. Tudi ko je Evenepoel pritisnil na plin, je Gorenjec ostal zvest beli majici. Nekaj sekund proti Belgijcu je žrtvoval za višji cilj. "Vedno sem cenil delo pomočnikov in jih hvalil, kako gredo za ekipo tudi čez sebe. Tokrat so spet tri tedne garali zame. Juan se je zdel močan v ospredju, Isaac bi lahko izgubili belo majico in stopničke v Parizu, zato sem se predal delu zanj. Danes sem spet spoznal, kako pomembni so pomočniki, kolesarski svet jih premalo ceni, veliko spoštovanje vsem ob meni. Kolesarski svet se ne zaveda, kako težko je ekipi, ki vozi za rumeno, za belo majico. Moji pomočniki so močnejši kot večina šampionov. Sploh ne morem povedati, kako zelo sem jim hvaležen," je povedal slovenski šampion.
S pet let mlajših del Torom se še posebej dobro ujameta. "Mislim, da je med nama kliknilo hitro, ko je prišel v ekipo. Med nama je posebna energija, zelo dober humor. Veliko sva že skupaj dirkala in je bil vedno tam stoodstotno zame. Letos bi lahko šel zase na Strade Bianche in bi tudi lahko zmagal. Lahko bi šel na Giro, Vuelto, pa je prišel meni pomagat na Tour, da skupaj zmagamo v borbi za rumeno majico. Da je danes potrdil belo majico in stopničke v Parizu, je neverjetno. Zelo sem vesel zanj," je zaključil Tadej Pogačar.
Rezultati 20. etape, Le Bourg-d'Oisans - Alpe d'Huez, 170,9 km, 5450 višincev: 1. Richard Carapaz (Ekvador/EF Education-EasyPost) 4.59:39 (povp. hitrost 34,2 km/h), 2. Remco Evenepoel (Belgija/Red Bull-Bora-Hansgrohe) +0:26, 3. Sepp Kuss (ZDA/Visma-Lease a Bike) 0;31, 4. Tadej Pogačar (Slovenija), 5. Isaac del Toro (Mehika/oba UAE Emirates-XRG) oba 1:05, 63. Jan Tratnik (Red Bull) 36:36, 102. Matej Mohorič (oba Slovenija/Bahrain) 39:48; vrstni red: 1. Pogačar 72.53:44, 2. Evenepoel +6:26, 3. del Toro 9:42, 4. Paul Seixas (Decathlon) 11:56, 5. Lenny Martinez (oba Francija/Bahrain) 13:02, 83. Tratnik 4.34:24, 92. Mohorič 4.44:30.
