Predlog na vladi sprejet: Kdo bo po novem obvladoval svete šol?

Sveti javnih vrtcev in osnovnih šol bi po predlogu novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja imeli devet namesto sedanjih enajstih članov. Število predstavnikov ustanovitelja in staršev bi ostalo enako, s petih na tri pa bi se zmanjšalo število predstavnikov zaposlenih. V svetu bi tako sedeli po trije predstavniki ustanovitelja, zaposlenih in staršev.

Čeprav ustanovitelj, pri vrtcih in osnovnih šolah je to občina, ne bi dobil dodatnih sedežev, bi se njegov delež glasov povečal z dobrih 27 na 33 odstotkov. Delež zaposlenih bi se medtem zmanjšal s 45 na 33 odstotkov. Vse tri skupine bi tako imele po tretjino glasov in nobena ne bi mogla odločati sama.

Predlagatelj, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino oziroma minister dr. Borut Rončević in državna sekretarka Mojca Škrinjar spremembo utemeljuje z nesorazmerjem med odgovornostjo ustanovitelja in njegovim vplivom na upravljanje zavoda. Občine zagotavljajo prostorske in materialne pogoje, skrbijo za vzdrževanje objektov in varno okolje, pri vrtcih pa financirajo tudi plače zaposlenih. Kljub temu imajo zdaj v enajstčlanskem svetu le tri predstavnike.

V srednjih šolah manj tudi staršev in dijakov

Še večja sprememba se obeta v svetih javnih poklicnih in strokovnih šol, gimnazij ter dijaških domov. Ti bi se zmanjšali s trinajstih na devet članov. Ustanovitelj bi ohranil tri predstavnike, število predstavnikov zaposlenih pa bi se s petih zmanjšalo na tri. Starši bi namesto treh imeli dva predstavnika, dijaki pa namesto dveh le enega.

Predlog kot cilj navaja povečanje vpliva ustanovitelja in staršev ter "enakomerno zastopanost vseh deležnikov". Toda pri srednjih šolah številke pokažejo nekoliko drugačno sliko. Delež staršev bi se zmanjšal s 23,1 na 22,2 odstotka, skupni delež staršev in dijakov pa z 38,5 na 33,3 odstotka. Predlagatelj jih očitno obravnava kot skupni blok, ki bi imel enako število glasov kot ustanovitelj oziroma zaposleni.

Sprememba sestave je pomembna, ker svet zavoda odloča o nekaterih ključnih vprašanjih. Med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni, finančni in kadrovski načrt, obravnava poročila o njihovem izvajanju ter odloča o uvedbi nadstandardnih programov. Obravnava tudi vzgojno in izobraževalno problematiko ter nekatere pritožbe učencev, dijakov in zaposlenih.

Za prvo sejo ne bi bili več potrebni vsi člani

Novela spreminja tudi pogoje za konstituiranje sveta zavoda. Zdaj velja, da se svet lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki, razen če akt o ustanovitvi določa drugače. Po novem bi zadostovala imenovanje ali izvolitev večine članov. Devetčlanski svet bi se tako lahko konstituiral že, ko bi bilo imenovanih ali izvoljenih najmanj pet članov.

Predlagatelj pojasnjuje, da v praksi prihaja do zamud, ker posamezne skupine svojih predstavnikov ne imenujejo oziroma izvolijo pravočasno. Zaradi tega se svet ne more konstituirati, kar lahko ovira delovanje vrtca ali šole. Takšno spremembo je med javno razpravo predlagalo tudi Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije.

Kdaj bi morali ponoviti volitve

Že konstituirani sveti vrtcev in šol bi delo v sedanji sestavi nadaljevali do izteka mandata. Novela torej ne predvideva njihove predčasne razrešitve.

Drugače bo tam, kjer svet ob uveljavitvi zakona še ne bo konstituiran. V teh zavodih bi morali ne glede na že izvedene postopke ponoviti volitve predstavnikov zaposlenih, v srednjih šolah pa tudi predstavnikov staršev in dijakov. To pomeni, da bi lahko že opravljene volitve izgubile učinek zgolj zato, ker se novoizvoljeni svet pred začetkom veljavnosti novele še ni sestal in konstituiral.

Če bi sedanjemu svetu mandat potekel v enem letu po uveljavitvi zakona, bi morali novega oblikovati po spremenjeni sestavi, tudi če ustanovitelj svojega ustanovitvenega akta še ne bi uskladil z zakonom.

Občine in drugi ustanovitelji bi sicer za uskladitev aktov o ustanovitvi dobili eno leto. Predlagatelj priznava, da bo to imelo administrativne posledice, vendar ocenjuje, da novela ne bo povzročila dodatnih stroškov za državni proračun ali druga javna sredstva.

Dodatno projektno delo še eno leto

Predlog prinaša še podaljšanje možnosti dopolnilnega dela zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Zaposleni, ki delajo polni delovni čas in so člani razvojnega ali raziskovalnega tima, lahko pod določenimi pogoji z istim delodajalcem sklenejo dodatno pogodbo v obsegu največ petine polnega delovnega časa.

Ta možnost zdaj velja do konca leta 2029, novela pa jo podaljšuje do konca leta 2030. Kot razlog je navedeno podaljšanje izvajanja projektov evropske kohezijske politike. Za sklenitev takšne pogodbe bi bilo še naprej potrebno soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo.

Novelo naj bi državni zbor obravnaval po skrajšanem postopku, saj predlagatelj spremembe ocenjuje kot manj zahtevne. Zakon bi začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu.